CIK NA POTEZU Slavenovo poreklo - tiha bolečina hercegovskih Hrvatov: Ragužev fašistični napad na Kovačevića!

Na dan zmage nad fašizmom se je fašistična ustaška kača odločila pokazati, da fašizem še vedno obstaja in da poskuša skozi institucije sistema napadati človekove pravice, demokracijo in vse, kar odlikuje antifašistična društva. In seveda tiste, ki zagovarjajo in živijo antifašizem.

Na novinarski konferenci v Mostarju je nepomemben vodja nepomembne stranke HSP Nikola Raguž izjavil, da se je glede kandidature Slavena Kovačevića obrnil na Centralno volilno komisijo BiH, odpravnika poslov Veleposlaništva ZDA v Sarajevu Johna Ginkla ter na Vlado Republike Hrvaške, zahteval zaščito ustavnega in demokratičnega reda ter legitimnega predstavljanja Hrvatov v Bosni in Hercegovini.

„Menimo, da hrvaško državljanstvo oziroma hrvaški potni list ne sme imeti nihče, ki dela v škodo hrvaškega naroda. Če bo Kovačević vztrajal pri kandidaturi, s katero se kršijo pravice hrvaškega naroda, menimo, da je upravičeno razmisliti tudi o ukrepih odvzema državljanstva ter trajne prepovedi vstopa v Republiko Hrvaško v skladu z veljavnimi predpisi,“ je izjavil Raguž.

Predvsem se zdi, da ima Nikola Raguž težave s tem, da je Slaven Kovačević po rodu iz Zagreba. Ta dejstvo Ragužu in njegovemu ljubljencu Draganu Čoviću povzroča bolečino, zato morata igrati vlogo „Hrvatov nad Hrvati“. Za razliko od Kovačevića, ki izvira iz dveh metropol, Sarajeva in Zagreba, se omenjeni dvojec kačjih glav sooča z hercegovskim poreklom, kar je očitno problem za dokazovanje arijske klase Hrvatov.

Za razliko od Kovačevića, ki se zavzema za človekove pravice, enakost in evropske standarde, Raguž, Čović in podobni politični akterji ostajajo ujeti v ideologije preteklosti, pod senco ustaštva in projekta Herceg-Bosne.

Raguž je politično nepomemben pešak, HSP BiH pa stranka brez resnega volilnega pomena. Kako neumen projekt je to, kaže njihova spletna stran, ki obstaja, a ne deluje. Tako kot sama stranka. HSP ima to vlogo, da praktično služi izključno kot podaljšana medijska in politična roka Dragana Čovića. Čeprav brez prave politične moči, skozi družbena omrežja in javni prostor širijo nevarna sporočila izključevanja, groženj in političnega pregona.

Pozivati na odvzem državljanstva Slavenu Kovačeviću, človeku, ki uporablja svojo zakonsko in demokratično pravico do kandidature, predstavlja klasičen primer fašizma. To ni zaščita hrvaškega naroda, temveč brutalen poskus zastraševanja in eliminacije političnih nasprotnikov z metodami, ki pripadajo najtemnejšim ideologijam evropske preteklosti.

Zaradi takšnih sporočil bi se Centralna volilna komisija BiH morala odzvati po uradni dolžnosti, saj delovanje HSP-ja presega okvire demokratičnega političnega delovanja in resno krši volilna pravila. Ta pravila pa so jasno določena, glede na to, da so volitve razpisane.

Sankcije ne bi smele slediti le zaradi kršitve volilnega procesa, temveč tudi zaradi odprtega promoviranja fašistoidne retorike.

Raguž, HSP in njim podobni očitno pozabljajo, da niso vsi Hrvati v BiH ustaši ali fašisti. Obstajajo Hrvati, ki gojijo antifašistične in partizanske vrednote, ki verjamejo v enakost vseh državljanov in zavračajo politiko sovraštva, delitev in nacionalističnega ekstremizma.

To, da posamezniki poskušajo antifašizem prikazati kot grožnjo, medtem ko hkrati rehabilitirajo ali relativizirajo fašistične vzorce obnašanja, je njihov politični in moralni problem. Fašizem ne more in ne sme imeti mesta ne na Hrvaškem ne v Bosni in Hercegovini.

Še posebej je sramotno, da se prav na dan zmage nad fašizmom pošiljajo takšna sporočila političnega pregona, nacionalne izključnosti in groženj. Tisti, ki danes pozivajo k odvzemu pravic drugim zaradi političnega delovanja, ne ščitijo naroda, temveč ogrožajo same temelje demokracije.

Vendar to ni nekaj, česar še nismo videli od Dragana Čovića, zato takšno obnašanje njegovega sledilca Raguža ni presenečenje. Kaj naj pričakujemo od politikov in strank, ki zagovarjajo modele apartheida, saj so bili že tolikokrat ujeti pri prevari, da jim ne verjame več niti njihov narod.

In fašistični element takšnih je tudi povod, da se tudi pravosodje vpraša, kakšen je njegov namen obstoja.