Ceno Konakovićevih iger so vedno plačali državljani!

Piše: Muamer Bandić, poslanec v skupščini KS in član predsedstva Stranke za BiH

S pravnomi odločbami pristojnega sodišča mora Zavod za zdravstveno zavarovanje Kantona Sarajevo (ZZO KS) bivšemu direktorju Kenanu Crnkiću izplačati odškodnino v višini kar 103.725 KM, ker ni bilo zakonske podlage za njegov odstavitev, epilog je “boj proti korupciji” “najpoštenejšega” in “najpogumnejšega” med Bošnjaki, Elmedina Konakovića.



Takratni premier Vlade KS Elmedin Konaković je na veliko napovedoval odstavitev direktorja Crnkića, javno objavljal “informacije” o njegovem nezakonitem delovanju in jih navajal kot podlago za njegovo odstavitev pred potekom mandata, tako kot nam je lani napovedoval, da smo nikoli bližje Evropski uniji.

Torej, Konaković nam je pred 10 leti senzacionalistično napovedoval spremembe v upravljanju KS, preglednost in pravičnost pri sprejemanju odločitev, boj proti korupciji in partokraciji, vse v cilju upravičevanja svojih nespametnih, populističnih in nezakonitih odločitev. V cilju pridobitve podpore javnosti za kršenje zakona je razvil tezo, da mu je ljudstvo pomembnejše od stranke in strankarskih šefov, česar v njegovem današnjem odnosu do Dodika in Čovića ne moremo videti.

Deset let kasneje nam na naplatitev prihajajo finančne posledice njegove populistične spin-vladavine. Seveda, posledic ne bo nosil on, niti ga sodišče ne bo pozvalo na odgovornost.

Odškodnino bivšemu direktorju Crnkiću bo plačal ZZO KS, torej državljani KS, ki s svojimi prispevki polnijo ta sklad. Tako bo denar državljanov, namenjen za zdravstveno varstvo zavarovancev, zaradi Konakovićevih bahatih in nezakonitih odločitev, namesto za zdravstveno varstvo uporabljen za izplačilo sodnih odločb.

In koliko je bilo še sprejetih takšnih nezakonitih odločitev, ki so ogrozile delovne pravice posameznikov, v njegovem premiernem mandatu ali v mandatu Trojke, verjemite mi, da tega nihče več ne ve, ker je kršenje zakona postalo pravilo političnega delovanja. Zato so verjetno izbirali koalicijske partnerje, podobne sebi, kot je “reformirani” in “evropski” Milorad Dodik. Ne pravi se zaman "s kom si, takšen si'!

Spomnil bom javnost na še en podoben primer, prav tako iz leta 2015, ko je bil odstavljen direktor Javne ustanove Osnovna šola “Saburina” Sarajevo. Verjetno se bodo vzgojitelji spomnili tega primera, ko je takratni premier Konaković, ki se je mešal kot Vegeta v vse in marsikaj, predvsem pa nezakonito, vztrajal pri odstavitvi takratnega direktorja šole Rešada Foče.

Konaković je tudi takrat tendenciozno objavljal informacije o “nezakonitostih” in da je zaradi tega tej šoli odvzet pečat. Napetosti je povečal s tem, ko je povedal, da je osebno kontaktiral in v “primer” vključil takratno glavno tožiteljico KS Dalido Burzić, ter da bo primer zelo hitro rešil in seveda po zakonu, saj ni zaman klical glavne tožiteljice.

In v tem primeru, kot pri odstavljenem direktorju ZZO-ja KS Crnkiću, po nekaj letih sodnega procesa, je epilog enak. Sodišče je ugotovilo, da je bila sprejeta nezakonita odločitev o razrešitvi direktorja in v tem primeru je bila odškodnina bivšemu direktorju Foči izplačana iz proračuna Kantona Sarajevo.


Kanton Sarajevo je z njegovim pojavom na politični sceni doživel vrhunec pravne negotovosti, politične destabilizacije in finančnih težav. Preprosto, celoten sistem je podredil svojim osebnim interesom in interesom svoje ozke klientelistične kamarile.

Zavestno ruši institucije in destabilizira sistem, pušča pravni kaos in dolgove, s katerimi se leta kasneje ukvarjajo in jih plačujejo drugi ljudje. On pa samo skoči naprej, na kakšno drugo funkcijo, kjer še naprej prodaja svojo standardno spin-meglo o pravici in poštenju.

In zdaj je ta človek v fotelju ministra za zunanje zadeve BiH, kamor so ga namestili Milorad Dodik in Dragan Čović. Danes je vložek, s katerim se igra, veliko večji kot kdajkoli, saj se danes kocka z državo in našo prihodnostjo!

Danes mu je v napoto, da Dževad Mahmutović v Svetu narodov RS ni glasoval za sprožitev vitalnega nacionalnega interesa zaradi štirih zakonov, ki so bili sprejeti v Narodni skupščini RS, in je na ta način izognil nadaljnjim oviram pred institucijami RS, skrajšal muke javnosti BiH in pospešil pot do odločitve Ustavnega sodišča BiH.

Če bi Konaković slučajno lahko glasoval, bi danes namesto začasnega ukrepa, s katerim je Ustavno sodišče BiH začasno ustavilo Dodikove zakone, imeli te zakone v veljavi in neskončno negotovost, kako se bo vse to končalo.
Tudi v tem primeru je Konaković pokazal svoj razkošni pravno-politični diletantizem, amatersko napako v korakih, ki bo v primeru Crnkića in Foče plačana z denarjem državljanov, v tem primeru pa smo to lahko plačali z nadaljnjo agonijo negotovosti – kaj nam prinaša jutri? - in na koncu z glavami.

Po vsem mislim, da je skrajni čas, da si postavimo vprašanje: Ali obstajajo v naši družbi kakšne posledice za nenehno zavajanje javnosti ali za sprejemanje nezakonitih odločitev na podlagi objavljenih laži?

In preden odgovorimo na to vprašanje, se zavedajmo, da če ni posledic za tiste, ki to počnejo, potem bodo posledice fakturirane vsem nam, tako kot v teh primerih bivših direktorjev Crnkića in Foče. Samo bojim se, da kot narod nismo nič kaj pripravljeni plačevati računov Konakovićevega igranja politike z Dodikom in Čovićem. To nam trenutna politična kriza jasno kaže!

Zato, naj nam je dragi Alah v pomoč, ker smo padli na to, da nam prihodnost države visi na enem prodajalcu megle, ki je s svojimi praznimi zgodbami in nespametnimi idejami pripeljal ta narod v nikoli težji položaj!