Bursač: Za razliko od Beograda, Podgorica je velika, ker je lahko župan moški z imenom Nermin

Piše: Dragan Bursač/CdM

“Podgorica se je z glasovi za dr. Nermina Abdića dvignila nad vasico srbskega sveta. Kajti v Beogradu in Banjaluki moški z imenom Nermin ne da ne bi mogel zmagati, ampak ga najmočnejše stranke ne bi niti uvrstile na listo zaradi “eksotičnega” in neprimernega imena in priimka. Zato je Podgorica MESTO, omenjena pa le prostovoljne cilikotske vasice. Moj poklon Podgoričanom. Moj poklon dr. Abdiću!“

Rezultati lokalnih volitev v Podgorici kažejo, da se je DPS dvignil, ne iz mrtvih, ker nikoli ni umrl, ampak iz politične impotence.

Če smem reči, erekcija in vivo!

Z okoli 30 odstotki glasov so pokazali, da so posamično najmočnejša stranka v prestolnici in da so se opomogli od mučnega udarca litij, ki je trajal polne štiri leta.

Toda še je prezgodaj, kombinatorike, ki bodo sledile v dneh, tednih in morda mesecih, bodo določile usodo, ne le prestolnice, ampak tudi Črne Gore in enkrat za vselej bodo državno ladjo iz Boke obrnili bodisi proti Zahodu ali pa jo dokončno nasukali na čeri srbskega sveta. Paradoksalno, kot kažejo stvari, bo verjetno Jakov Milatović s svojimi ljudmi jeziček na tehtnici, ki bo odločil, ali bo Črna Gora šla proti Bruslju ali Vučićevemu objemu. Te stvari mora Jakov najprej razrešiti sam s seboj, nato z mestom in na koncu z državo, ki jo, vsaj formalno, vodi.

A jaz hočem na kratko o nečem drugem. Hočem o dr. Nerminu Abdiću, ki se je izoblikoval kot prva oseba ne le za župansko mesto, ampak tudi za celoten DPS, morda celo za prihodnost celotne Črne Gore.

Pred tem pa, hoteli ali ne, pohvale DPS-u.

Le DPS je imel moč, da takšnega človeka postavi na takšno (možen) položaj, le Podgorica se je dvignila nad vasico srbskega sveta. Kajti v Beogradu in Banjaluki moški z imenom Nermin ne da ne bi mogel zmagati, ampak ga najmočnejše stranke ne bi niti uvrstile na listo zaradi “eksotičnega” in neprimernega imena in priimka. Zato je Podgorica MESTO, omenjena mesta pa le prostovoljne cilikotske vasice.

In še več, zato je Črna Gora (še vedno) antifašistična, državljanska, sekularna država, katere ustava pozna državljane, ne pa etnične skupine kot nosilce politične moči. Pišem to navdušen, s kraja, kjer danes navdušenja ni. Pišem to iz Banjaluke, ki lahko le sanja o takšnem človeku in ki bo v naslednjo nedeljo volila med četniki na oblasti in četniki v opoziciji.

Enako pišem iz Bosne in Hercegovine, države, ki se trudi biti državljanska, a lokalni politiki zaradi svojih zadnjic in majhnih apanaž ne dovolijo državljanskega načela – en človek – en glas. Raje bodo blizu Karađorđevi ideji naroda, kot pa misli o državljanski državi. Niso sposobni in si ne upajo niti prepisati črnogorskega ustava.

Kakorkoli že, dolžan sem čestitati Nerminu Abdiću, ki je, ne glede na vse prihodnje kombinatorike, človeški, moralni in politični zmagovalec teh volitev, a tudi čestitati Podgoričanom, ki so premagali sebe, apatijo in tiste kolone vikend-volivcev iz srbskega sveta, ki so prišli krojit usodo prestolnice.

In polomili so zobe, gume in obraze!

Naj živi Črna Gora, državljanska dežela in naprej do končne zmage Nermin – DOBRI MOJ!

In kot se zdi, bo to uvod v zahteve po izrednih parlamentarnih volitvah, saj ta večina v skupščini ne ustreza volji državljanov Črne Gore. Sami so si krivi za to!