Če bo Nikšić vodil Federacijo BiH kot SDP, bo nezadovoljstvo nekje moralo izbruhniti

Napisala: Amra Vrabac

Ko je bil Nerminu Nikšiću junija 2023. podaljšan mandat predsednika SDP-ja, za katerega so mnogi člani dejali, da je bil sklican v nasprotju s statutom SDP-ja in se ga niso želeli udeležiti, za še dve leti, nihče ni pričakoval, da po teh dveh letih ne bo notranjih volitev, kot se spodobi stranki, ki se imenuje socialdemokratska.

Če bo Nikšić vodil vlado FBiH tako, kot vodi stranko, oziroma kako vodijo njegovo stranko, potem se tudi Federaciji BiH ne piše dobro.

Čeprav je prvotno trdil, da ga ne zanima vodenje SDP-ja, ker tega po statutu ne more, je Nikšić nenadoma spremil svoje stališče in vse obrnil na „zahtevo kritične mase“.

„Če menite, da obstaja neka kritična masa, sedite in se pogovarjajte, potem bomo videli,“ je sredi decembra dejal Nikšić na Face TV.

Torej, odločni NE je čez noč izginil, Nikšić pa se je spet prepustil v roke posrednikov, istih tistih, ki jih je pripeljal v vlado FBiH in jim dal moč.

Niti nekaj odprtih pisem članstva SDP-ja Nikšiću in vrhu stranke ni bilo dovolj, da bi se „D“ iz SDP-ja uresničilo v praksi in bi se odprto razpravljalo o vseh težavah. In težav je veliko. Organi stranke še nikoli niso obravnavali rezultatov lokalnih volitev, čeprav je SDP izgubil več občin in mest, kjer so imeli močne baze. Medtem ko so v preteklem obdobju redno potekala zasedanja predsedstva SDP-ja, odkar je Nikšić stranko pripeljal na oblast na vseh ravneh, se glas stranke vse manj sliši, o najpomembnejših vprašanjih pa odloča izključno Nikšić z nekaj izbranimi sodelavci. Glavni odbor stranke je z vprašljivim kvorumom sprejel kandidatne liste in od takrat ni več zasedal.

Nikšić je na čelu SDP-ja že deset let, težave z vrha pa so se prenesle tudi na nižje ravni. Vse se je končalo z izgubo položajev županov v Gračanici, Jablanici, Maglaju, Ključu, Gradačcu.

Kar Nikšiću očitajo znotraj stranke, o čemer redki želijo javno govoriti, da ne bi izgubili dobro plačanih položajev in prihodnjih mandatov, se zdaj ponavlja tudi v vladi FBiH. Ugodnost določenim interesom v in okoli SDP-ja je povzročila, da največji klinični center v državi že več kot leto nima direktorja. Čeprav se je najprej lobiralo, da bi Ismet Gavrankapetanović prevzel to funkcijo, nikoli ni dobil soglasja ministra za zdravje, Nikšić pa je sporočil, da mu ne pade na pamet, da bi se vmešaval v ta proces. Vendar, ali se je vmešaval ali ne, že so se pojavili podatki o izgubah KCUS-a, medtem ko ga je vodil SDP-jev Alen Pilav.

Članstvo Nikšiću zamera preveliko svobodo Vojina Mijatovića, ki je takoj postal podpredsednik SDP-ja, obračunaval se je v Nikšićevem imenu z nepodobnimi kadri in ki danes v vladi FBiH kot podpredsednik vlade in minister za obrt in razvoj vodi ključne procese. Prav v Nikšićevi odsotnosti zaradi operativnega posega je Mijatović vodil sejo, na kateri je bila sprejeta nenadna odločitev o minimalni plači 1.000 KM, čeprav se je ves čas govorilo o uredbi o skupnih prejemkih, ki je vključevala neobdavčeni del.

In medtem ko še nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšne posledice bo imela takšna odločitev, ki močno povečuje stroške delodajalcev na račun proračuna FBiH ob začetku novega leta, je Nikšić z Mijatovićevim besednjakom tujim investitorjem sporočil, naj iščejo „banana države“, če jim je tukaj veliko plačati delavcu 1.000 KM. In tistih malo tujih investitorjev, ki jih imamo, Nikšić ne potrebuje. Verjetno bo Nikšić odprl tovarne in zaposlil presežek delavcev, ki bo kolateralna škoda redukcije poslovanja določenih dejavnosti. Ne, ne bo. Ker Nikšića ne zanimajo ne tovarne ne delavci, ne dejanske olajšave, temveč razpisi in denar, ki bo pritekel v proračun. In potem bo ta denar Mijatović izčrpaval iz Federacije BiH v na novo ustanovljena podjetja, obrate in kaj vse še na papirju ter dajal spodbude. Komu in kako, ve samo on. Upajmo, da denar iz teh spodbud ne kroži tako kot tisti iz Romanijaputeva, zaradi katerega je Nenad Nešić v priporu.

Če samo pogledamo, kje in kakšen je SDP danes, kakšne kadre nam ponujajo, je jasno, da Nikšić ne more ponuditi nič boljšega niti Federaciji BiH.

Med Nikšićevim prvim mandatom so gorele državne institucije, zgradba predsedništva BiH. Revolt zaradi določenih škodljivih odločitev, ki neposredno vplivajo na gospodarstvo FBiH, iz katerega se večinsko plačujejo milijarde DDV-ja, bi lahko zelo hitro eskaliral. Samo upam, da takrat ne bo spet gorelo predsedništvo BiH, ki ni bilo zažgano niti med agresijo na Sarajevo med najdaljšo blokado. Vendar očitno je, da v SDP-ju obstajajo strukture, ki bi komaj čakale, da Sarajevo ponovno gori ali da ga ekonomsko tako oslabijo, da na koncu ostane opustošeno.

Ideja, ki bi jo moral SDP gojiti, je ugasnila z nezasitno željo posameznih kadrov po osebnem bogatenju, četudi na škodo lastne države. In zdi se po številu nepremičnin, ki jih posedujejo, da posamezniki svoje prihodnosti po tem mandatu ne vidijo več v BiH.

Nikšić bi moral javnosti ponuditi odgovore, kakšne so koristi neradne nedelje, povečanja stroškov delodajalcem brez zmanjšanja stopnje prispevkov, kako bo ustavil stalna poskupljenja, ali se bodo pokojnine zvišale v skladu s povečanjem življenjskih stroškov, ali bo vlada FBiH razglasila moratorij na nadaljnja zaposlovanja in začela reformo javne uprave, ki požira proračunski denar, kako bo povečal število zaposlenih v odnosu na število upokojencev. Vprašanj je še veliko, a za začetek naj Nikšić odgovori na ta. Pri tem mu lahko pomagajo tudi koalicijski partnerji Elmedina Konakovića in Edina Forto, katerih stranke so del trojke.