Branko Perić: Politični hajduki in pravosodni uskoki!

Piše: Branko Perić/istraga.ba

V ljudski epski poeziji so hajduki odmetniški in samoorganizirani cestni razbojniki, ki po gozdnih cestah prestrezajo in oropajo karavane osvajalcev in trgovcev. V času različnih nasilja in krivic, ob pomanjkanju oblasti in zakona, so ljudski pevci svoje odmetnike razglasili za borce za svobodo. V naslovu te zgodbe si je pisatelj privoščil pesniško svobodo, zato je našim “političnim hajdukom” dal razširjen pomen odmetnikov od zakona in roparjev svojega ljudstva. V sodobni evropski pravosodni terminologiji je USKOK kratica za “Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala”. Za razliko od srednjeveških (večinoma dalmatinskih) uskokov, so “pravosodni uskoki” v naši zgodbi pripadniki pravosodne državne formacije, ki imajo vlogo, da od politične hajduščine “odvzamejo” protizakonito premoženjsko korist, pridobljeno s korupcijo in organiziranim kriminalom. Družba je napredovala, zato so se tudi vloge glavnih akterjev ropov nekoliko spremenile! Poglejmo, ali bodo “pravosodni uskoki” odvzeli od politične hajduščine?

USKOK Milorada Dodika

Pred dvajsetimi leti, v času velike zgodbe o neodvisnem pravosodju in njegovi reformi, se je takratni predsednik vlade RS Milorad Dodik prvi domislil ustanoviti USKOK kot povsem samostojen pravosodni organ. Obdarjen s političnim talentom in hitrimi političnimi refleksi je spoznal, da bo majhno skupino “samostojnih” tožilcev zlahka korumpiral in jo tako uporabljal za svoje in politične cilje. V svojem namenu je šel predaleč, zato je tudi njihovo imenovanje opravil sam, ignorirajoč zakonska pooblastila Visokega sodnega in tožileškega sveta (VSTV). Spor s VSTV in mednarodnimi reformatorji pravosodja se je hitro končal s političnim dogovorom – dobil je Posebno tožilstvo za korupcijo in organizirani kriminal, tožilce pa je imenoval VSTV! Institucija je dobila poseben objekt, poseben proračun in posebno administrativno strukturo. Posebni tožilci so dobili tudi posebno nagrado v obliki plače, povečane za 30 odstotkov v primerjavi s plačo rednih tožilcev.

Naivci, kakršen je bil tudi pisec teh vrstic, so verjeli, da si oblast iskreno želi učinkovitega preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala po vzoru nekaterih evropskih držav in da povečana plača upravičuje kompleksnost tožilskih preiskav korupcije. Razvojna pot institucije je kmalu razkrila prave namene idejnega tvorca tega projekta. Iz Posebnega tožilstva niso prihajali pričakovani rezultati. Predmetov visoke korupcije in organiziranega kriminala ni bilo. Tisto, kar je bilo v delu, niso bili ne resni ne kompleksni primeri. V žarišča korupcije in državnega kriminala Posebno tožilstvo ni posegalo. V teh dvajsetih letih delovanja Dodikovega USKOK-a sta propadli “Bobar banka” in “Banka Republike Srpske”, Dodik je kupil vilo na Dedinju, Litovci so oropali zvorniško Alumina, Serdarov je izginil iz Ugljevika, zgodilo se je več nerazjasnjenih umorov z oznako organiziranega kriminala (Milan Vukelić, Slaviša Krunić in David Dragičević)… Skozi RS so se sprehodili različni prevaranti, lažni poslovneži in mednarodne protuhe, s katerimi je Dodik vodil pogovore o naložbah in sklepal propadle poslovne aranžmaje. Bilo je prevarantskih primerov, sramoval bi se jih vsak resen človek. Na primer, vietnamski prevarant Mai Vu Minh in nemški poslovnež, naših krajev, Dragan Vučetić. Smešno in žalostno je bilo gledati Dodika in Željko Cvijanović v družbi teh svetovnih prevarantov. Koristno bi bilo, da se bralec s pomočjo spletnega iskalnika spomni tistega časa, teh ljudi in naših domoljubnih nesmrtnih voditeljev ter vidi, kako nas je vodil v svetlo prihodnost.

Federalni USKOK

V Federaciji BiH se je o Dodikovem USKOK-u molčalo. Nihče ga ni izpodbijal, niti hvalil. Pojavila se je v nekem trenutku, v političnih krogih SDP-ja Zlatka Lagumdžije in njegovih takratnih političnih sodelavcev, ideja o reformi pravosodja pod režijo domače oblasti, v kateri je bilo med drugim načrtovano imenovanje sodnikov in tožilcev s strani zakonodajne oblasti (parlamentov). To je bil očiten načrt vladajočih politik, da se pride do preverjenega mehanizma vpliva na pravosodje preko volitev in imenovanj. Vendar pa je ta objavljeni načrt izginil z hitrostjo, s katero je prišel v javnost. Ustavili so ga, sodeč po vsem, tujci, ker se je vmešaval v njihove pravosodne projekte in politične cilje.

Po tem političnem debaklu SDP-ja se je v Federaciji, v isti kuhinji, pred približno desetimi leti pojavila ideja o zveznem USKOK-u. Zakon je bil sprejet leta 2014, vendar se ni uporabljal več kot deset let. Nikomur ni bilo moteče, da se tako pomemben zakon ne uporablja! Ni motilo ne ameriške ambasade, ne urada EK, ne naših opozicijskih strank. Zakaj? Zato, ker so vladajoče politike in tujci že imeli zagotovljene vzvode vpliva v tožilstvu pravosodja. Ko se je reformirani pravosodni sistem začel spreminjati v sistem korupcije, trgovine z vplivom, neshodnih škandalov in očitnega spodkopavanja, je bilo treba pokazati, da se nekdo še vedno skrbi za “napredek BiH proti evropskim integracijam”.

Ameriška ambasada je ocenila, da je nastopil trenutek, da z vladajočo koalicijo, ki jo je že namestila, sklene dogovor o USKOK-u, da bi se ohranila osvojena oblast s pomočjo kriminalizacije političnih nasprotnikov. Tako je po enajstih letih od sprejetja Zakona o USKOK-u bil razpisan razpis za izbor in imenovanje tožilcev. Z ujemanje interesov ameriške ambasade z vladajočo koalicijo v FBiH je SDP končno uresničil svojo idejo o neposrednem vplivu na tožilski del pravosodnega sistema.

Izbor USKOK-ovih tožilcev in sodnikov

Samoumevno je, da mora biti v takem pravosodnem organu zbrana sama špica tožilske pameti in izkušenj. Neodvisni regulator, kot organ, ki upravlja pravosodje in opravlja izbor, je moral proces izbire voditi tako, da se v USKOK-u znajdejo tožilci iz celotne FBiH, ki imajo relevantne izkušnje pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala. Pri izboru tožilcev za posebno oddeljenje v Tožilstvu FBiH smo imeli čudno in neshodljivo situacijo. Med osmimi izbranimi tožilci so vsi tožilci iz Kantonalnega tožilstva v Sarajevu! Neodoljivo spominja na politični projekt vladajoče koalicije! A pustimo to za kakšno naslednjo zgodbo. Eno Kantonalno tožilstvo je ostalo brez osmih tožilcev in lahko rečemo, da je uničeno v svojem najmočnejšem in najpomembnejšem delu.

Posledice takšne kadrovske devastacije bodo dolgoročne in katastrofalne. VSTV je izvedel neodgovoren in samomorilski napad na pomembno pravosodno institucijo. V USKOK-ovo oddeljenje Vrhovnega sodišča je bilo izbranih sedem sodnikov, med njimi štirje tožilci. Eden od njih ni bil sprejet kot dober kandidat za tožilca v USKOK-u, a je zaradi nečesa dober kandidat za sodnika Vrhovnega sodišča! Le tisti, ki so ga izbirali, vedo zakaj. Od štirih izbranih sodnikov so trije tožilci s Tožilstva BiH. Od sedmih izbranih jih je šest iz Sarajeva. Zakaj je USKOK v rokah sarajevskih tožilcev in sodnikov, vedo le tisti, ki so jih izbrali! Ali ni politično Sarajevo izbralo svoj USKOK!?

Odhod tožilcev na sodišča postaja strukturni problem. Sodni sistem se iz leta v leto polni s tožilci, a od sodnikov nikoli nihče ni šel v tožilstvo. S takšno politiko imenovanj VSTV uničuje tako tožilski kot sodni sistem. Tožilsko znanje in praksa nista isto kot sodno znanje in praksa, ne glede na to, koliko se dotikata. Konzistentnost sodne prakse in kakovost sodnega sistema se gradita s kontinuiteto izkušenj. Trend razredčevanja sodnega sistema s tožilskimi izkušnjami in delovnimi filozofijami nosi resno tveganje.

Ta fenomen zahteva nujno analizo. O posameznikih, izbranih v USKOK, v strokovni skupnosti krožijo zgodbe, da so bili izbrani tudi tisti, ki nikoli niso delali na primerih organiziranega kriminala in korupcije, da izbor ni sledil seznamu najboljših kandidatov, da so bili izbrani tudi tisti, ki so bili na seznamu na 14. in 20. mestu, in da nekateri nimajo niti enega pravnomočno zaključenega primera korupcije in organiziranega kriminala. Med izbranimi sodniki je en sodnik z občinskega sodišča in en tožilec, ki ni bil dovolj dober kandidat za tožilca, a je bil izbran kot dober kandidat za sodnika.

Absurd do absurda! Zanimivo in večstransko indikativno je, da so proces izbire “najboljših kandidatov” nadzorovali predstavniki ambasad ZDA, Ureda EK, nekateri pravijo tudi predstavnik USKOK-a iz Hrvaške. Ameriška ambasada se je odprto vmešala v proces najprej z zahtevo po odlogu seje VSTV, nato pa še z izjavo za javnost o podpori odločitvi, da se ne izvede izbor zaradi “odsotnosti dobrih kandidatov” in razpiše nov razpis. Kakšna je vloga ambasade ZDA pri izboru nosilcev pravosodne oblasti v BiH? Je to podpora neodvisnosti pravosodja BiH? Je VSTV regulator pravosodne neodvisnosti ali sredstvo v rokah ambasad?

Projekt vladajočih politik

Iz te kronologije natezanja, odlogov izvršitve zakona in momenta, v katerem se USKOK oživlja, ter načina izbire tožilcev in sodnikov, je jasno razvidno, da je zvezni USKOK projekt vladajočih politik. Je odločilen korak k popolnemu političnemu nadzoru pravosodnega sistema. Dosadašnja praksa osvajanja oblasti in ohranjanja na oblasti s pomočjo pravosodja je spodbudila tako vladajoče politike kot tujce. Vladajoča koalicija je, sledijoč izkušnjam Milorada Dodika, sklenila, da lahko s postavitvijo svojih tožilskih kadrov lažje vpliva na USKOK in ga uporablja za strankarske obračune, kot to že počne nekaj časa.

Z drugimi besedami, spoznala je, da je modeliranje oblasti s pomočjo volilnega inženiringa in koalicijskega mešetarjenja bilo preveč zapleteno in nezadostno za varno in dolgotrajno ostanek na oblasti. Torej, ponovno bomo gledali procesuiranje drobne korupcije iz zadnjega političnega ešelona, medtem ko bodo javna naročila, sumljive naložbe, avtoceste, letališča, elektrarne, igralnice, tokovi reketov in sivega denarja, gradbene naložbe na Jahorini, Bjelašnici in Igmanu ter vse drugo, kar pomeni reket in vgrajevanje, ostalo nedotaknjeno. Ni pa izključeno, da ta na hitro sestavljena in s težavo rojena pravosodna pošast umre, še preden bo shodila!

(Branko Perić je nekdanji predsednik VSTV in nekdanji sodnik Sodišča BiH)