Bosna in Hercegovina v letu 2023 - Testiranje apartheida in modela srbsko-hrvaškega kondominija!

Za Patrijo analizira Jahja Muhasilović

Ni dvoma, da je bilo minulo leto, skupaj z letom 2022, politično najtežje za Bosno in Hercegovino od konca vojne. Ostalo bo v spominu kot leto, v katerem je bil testiran aparthejdski namet, skrojen leto poprej. Prvo leto v kondominijskem bivstvovanju. Poleg tega je bila večina mukotrpno zgrajenega v zadnjih treh desetletjih v rekordnem času razveljavljena. Spomnimo se nekaterih dogodkov iz minulega leta.

Sporni amandmaji na volilni zakon

Visoki predstavnik Christian Schmidt je z uvedbo amandmajev na volilni zakon pokazal dejstvo, da je stališče mednarodne skupnosti takšno, da je potrebno politično 'pohabiti' Bošnjake, glede na njihovo vse bolj očitno demografsko prevlado v primerjavi z drugima dvema narodoma. Po Schmidtovih amandmajih so Bošnjaki, ki predstavljajo več kot polovico celotnega prebivalstva, postali statistična napaka in so bili čez noč obravnavani kot nepravični.

To je spodbudilo porazno majhno število državljanov in političnih strank, da so se zbrali pred uradom visokega predstavnika (OHR) in zahtevali ukinitev nametnih aparthejdskih ukrepov. Že tisti dan je pred OHR-jem postalo očitno, da del politične elite nima namena nasprotovati vsiljenim ukrepom, temveč čaka na signal mednarodne skupnosti, da bi zavzeli položaje, za katerimi so predolgo hrepeneli. Zato bodo kasneje nagrajeni z oblastjo preko koalicije, znane kot Trojka.

Po tem, ko je na prejšnjih splošnih volitvah zmagala koalicija, zbrana okoli SDA in DF-ja, proti favoritu mednarodne skupnosti, je sledila prava nočna mora. Glede na to, da inženiring sosednjih držav in njihovih zastopnikov (SNSD in HDZ), s podporo mednarodne skupnosti, ni prinesel želenih rezultatov, se je visoki predstavnik odločil za 24-urno suspenzijo ustave, kar predstavlja svojevrsten precedens za moderno evropsko državo, kot je BiH, ter za namestitev Trojke na oblast. Tega dne so se zaskrbljeni državljani zbrali pred parlamentom Federacije BiH, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo, vendar njihov glas, kot tudi glas podpredsednika Federacije BiH Refika Lende (SDA), brez katerega je bilo protiustavno oblikovati oblast, ostaja povsem ignoriran. Na ta antidemokratičen način se je zaključilo leto 2022 in začelo novo „vsiljeno leto 2023.“.

Po navedenih dogodkih je bilo povsem jasno, da bo leto 2023 težko za BiH in za Bošnjake. Zelo zgodaj se je začela serija škodljivih političnih manevrov, ki bodo dodatno obravnavali najštevilčnejši narod v BiH. Na državni ravni je bilo oblikovano Vijeće ministara na način, da so zaradi servilnosti Trojke Bošnjaki dobili le drobtinice in obrobje oblasti. Po tem, ko je s subverzivnim delovanjem predhodno uničil Gibanje za domovino v RS, ki je bilo namenjeno vrnitvi pro-bosanske politike na politični oder v tem entitetu, je Vojin Mijatović, sicer 100-odstotni Srb in 101-odstotni Srbijanec, SNSD-ju podaril četrtega delegata v srbskem klubu Doma narodov državnega parlamenta, s čimer je Dodikovi stranki dal vzvode za blokiranje in izsiljevanje na državni ravni. Po tem je Trojka, čeprav tudi sama servilna do SNSD-ja in HDZ-ja, 'izposlovala' serijo nepovoljnih ministrstev.

Bošnjaške kvote so zapolnili posamezniki, ki se ponosno distancirajo od svojih bošnjaških korenin, kot je na primer primer Edina Forte, ministra za komunikacije in promet. Na položaj vodje diplomacije je bil imenovan Elmedin Konaković, učitelj telesne vzgoje brez ustrezne diplomatske izkušnje. Njegova nesposobnost morda ne bi bila tako problematična, če edini predpogoj za ta položaj ne bi bila dejstvo, da je omenjeni minister v zagrebških krogih opisan kot „dobri fant“, kar je ta vztrajno potrjeval s svojim „diplomatskim“ izogibanjem omenjanju zločinov HVO-ja med agresijo in vrsto nepovoljnih potez za BiH.

Namestitev zvezne oblasti

Način, na katerega je bila oblikovana oblast na zvezni ravni, je bil izjemno škandalozno in škodljivo za interese Bosne in Hercegovine, še posebej za Bošnjake. Mednarodna skupnost in Trojka sta Čovićevemu HDZ-ju predali nevidno moč. Ko je bila zvezna oblast oblikovana s suspenzijo ustave s strani Schmidta, je bilo to izključno zato, da bi se ugodilo zahtevam Čovića in Zagreba. Na dnevni red je prišlo imenovanje Marina Vukoje, bližnjega člana HDZ-ja, v Ustavno sodišče. Težava je nastala, ko sta se Trojka in HDZ odločila, da bo Vukoja edini kandidat za ta položaj. Ustava je preprečila Trojki in HDZ-ju izvajanje samovolje, tako da je glasovanje moralo potekati preko parlamentarne komisije za imenovanje, ki je zavrnila sprejetje Vukoje kot edinega kandidata, s tem pa je ustavila poskus ustavno-pravnega državnega udara s strani HDZ-ja in servilne Trojke. Poskusi, da bi Vukoja ugurali v Ustavno sodišče, se še naprej nadaljujejo, in ni znakov, da bo Čović odstopil od svojih maksimalističkih zahtev. Dodatno zapleta situacijo upravičen strah, da bo na poziv posameznikov iz Trojke Schmidt nadaljeval svoje kolonialistično obnašanje z novimi nameti.

Pot BiH v EU in NATO v letu 2023

V zaman upanju, da bo invazija ruske vojske na Ukrajino sprožila napredek BiH na njeni evroatlantski poti, je sledilo še eno razočaranje. BiH je bila „nagrajena“ s statusom kandidatke na način, da so jo preskočile vojno uničene, teritorialno nezaokrožene in ekonomsko daleč zaostale evropske ‘velesile’, kot sta Ukrajina in Moldavija, in skorajda bi to storila tudi Gruzija, ki ima znotraj svojih meja dve satelitski pro-ruski kvazidržavi in se teritorialno nahaja na azijskem kontinentu. Na pomlad prihodnje leto bo BiH obveščena, ali bo dobila zeleno luč za začetek pogajanj, od česar bo Trojka poskušala narediti svojevrsten diplomatski spektakel.

Kar zadeva pot BiH v NATO, tam stvari stojijo še slabše. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je ob svojem letošnjem obisku regije poudaril, da BiH ne sme sanjati o NATO sanjah in da njeno polnopravno članstvo v zvezi trenutno ni na dnevnem redu. Vse to se je zgodilo v letu, ko se je Rusija stabilizirala na ukrajinski fronti in grozi, da se vrne na Balkan, vendar tokrat veliko bolj jezno. Zadeva postaja resnejša, ko se upošteva dejstvo, da so bili v preteklem letu storjeni maksimalni napori, da bi se pro-ruski akterji, kot je Dodik, dodatno okrepili in da bi jim bila prepuščena varnost BiH. Ruse bodo v svojem novem valu z odprtimi rokami pričakali „srbski svet“, utrjen z ameriškimi rokami.

Boj za državljanski princip se je nadaljeval

Na preteklo leto je močno vplivala tudi apelacija Slavena Kovačevića na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer je bilo poudarjeno, da ustroj države Bosne in Hercegovine gre proti državljanskemu principu. Gospod Kovačević se je pred ESČP pritožil, da način organiziranja Doma narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine in Predsedstva BiH gre proti principom državljanske države in da je etnična pripadnost tista, ki zagotavlja moč in položaj. Po odločitvi ESČP se s tem krši Evropska konvencija o človekovih pravicah, člen 1 Protokola št. 12 (splošna prepoved diskriminacije). Še ena pomembnost sodbe je v tem, da je potrdila prejšnje sodbe (Sejdić-Finci, Zornić, Pilav, Pudarić), ki so bile vodene proti BiH in njenemu kršenju državljanskega principa, ter je šla korak dlje na način, da jih je sublimirala in potrdila „etnokratsko“ ureditev države, ki krši temeljne pravice njenih državljanov. Ta sodba je samodejno postala eden od predpogojev za polnopravno članstvo BiH v EU. Morda pa vendarle nič od diplomatskega spektakla. Po začetni evforiji je bil celoten primer z veščo medijsko in politično manipulacijo potisnjen v ozadje. Na tem primeru smo še enkrat videli vso dvoličnost OHR-ja, ki še naprej maksimalno prizadeva, da bi razvrednotil in preprečil izvajanje sodbe.

Negativni trendi so prevladovali

Leto, ki ga puščamo za sabo, je bilo vsekakor eno najbolj dinamičnih v sodobni zgodovini BiH. Večina dinamik, ki bodo določile prihodnost naše države, je trenutno zelo neugodnih. Ne glede na to, ali gre za omenjene politične procese ali nekatere druge, je situacija alarmantna. BiH je v letu 2023 nadaljevala svojo demografsko kataklizmo. Trendi izseljevanja in padca rodnosti so še vedno med najslabšimi na svetu in grozijo, da na koncu ogrozijo goli biološki obstoj prebivalcev BiH. Opaziti je, da se pomanjkanje delovne sile v naši državi nadomešča s tujo, zato zasebni sektor vse bolj uvaža delovno silo iz tretjih držav. Vsaj tu sledimo evropskim trendom.

Zaradi „vizionarstva“ Trojke imamo danes situacijo, da HDZ blokira vse pomembne komunikacijske in transportne projekte, s tem pa zavestno izolira kantone z bošnjaško večino. Niti v energetskem sektorju rože ne cvetijo. Preteklo leto so zaznamovala pomembna previranja glede energetskega sektorja. Sredi globalne energetske krize smo bili priča temu, da je Trojka nameravala predati energetsko varnost BiH Miloradu Dodiku, isto uslugo pa nameravajo storiti tudi Draganu Čoviću, tako da mu bodo predali nadzor nad potencialno Južno interkonekcijo, ob tem pa bodo obšli državno podjetje za uvoz plina.

Varnost negotova

Kar zadeva varnostni sektor, se zdi precej negotov. Trenutno v njem prevladujejo velikosrbi, kot je Nenad Nešić. Srbski separatizem je bil letos nagrajen z Dodikovim fašističnim mimohodom, nič manj kot v prestolnici države. Mesto, ki ga je ista politika skoraj 500 dni držala pod krvavo blokado. Mejo entitetov je ob prešutnem dovoljenju EUFOR-ja zaprl in s tem dokazal, da bodo državne varnostne strukture in mednarodne mirovne sile nemi opazovalci morebitne secesije.

OSA, kot tudi večina strateških institucij, je globoko infiltrirana s strani kadrov SNSD-ja in HDZ-ja, kar povzroča resen strah za varnost naših državljanov. Kar zadeva oborožene sile, tam situacija ni veliko boljša. Novi minister za oborožene sile Zukan Helez je javnost prepričeval o nabavi helikopterjev, vendar na tem področju ni bilo veliko storjenega.

Pravosodni pregoni

Pravosodni sistem je bil ponovno v središču pozornosti javnosti z vrsto škandaloznih dogodkov. Po namestitvi oblasti, kot se je tudi lahko pričakovalo, se je začel politični obračun s prejšnjo oblastjo. Ujeta je bila cela plejada opozicijskih politikov in nekdanjih državnikov. Kar nikakor ni moglo uiti pozornosti, je, da so mnogi procesi v sebi vsebovali tudi politično konotacijo. Med zadnjimi, ki so bili privedeni, in s tem bo to pravosodno leto tudi zaokroženo, sta predsednik sodišča BiH Ranko Debevec in večno privedeni nekdanji šef Državne obveščevalne agencije Osman Mehmedagić-Osmica. Procesi, ki smo jim bili priča v preteklem letu, so nas objektivno gledano obrnili navzdol na lestvici pravičnosti in učinkovitosti pravosodja. Še posebej po tem, ko so v javnost prišle informacije, da so posamezniki iz tožilstva sami globoko vpleteni v organizirani kriminal.

Medijski spini za ustvarjanje narativa

Vse to morda ne bi tako gladko minilo mimo oči javnosti, če se v letu 2023 medijski mrak in dezinformacije naše javnosti ne bi dodatno poglobile. Čeprav mednarodne lestvice, čeprav je znano, da so tudi same politizirane, včasih BiH uvrščajo relativno visoko glede na regijo, je dejstvo, da medijski narativ prevladujoče narekujejo zahodne ambasade. V minulem letu so številni mediji še naprej delovali v službi politike, regionalnih akterjev, ideologije, spinov in zavestnega zavajanja javnosti. Nič novega.

Dva tisoč triindvajseto leto ali anno domini prvo v novoformiranem S-H kondominiju napoveduje morda še bolj anksiozno prihodnje leto. BiH, ki je s krvjo sto tisoč ljudi plačala svojo neodvisnost in dostojanstvo, je vržena v kremplje tistih, ki svojih ciljev niso dosegli z oboroženim putem. Vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo tistih ‘med nami’, ki jim je ta častna obramba povzročala „sramoto“. Tistih, ki se ne poistovetijo z uspehi ARBiH. Ki jim je ta le ena od „nacionalističkih vojsk“, soodgovornih za „državljansko vojno“, zanemarjajoč dejstvo, da prav tej Armadi lahko zahvalijo svobodo, da brez strahu grabijo funkcionarske fotelje. Ah, da, pravni pregoni teh istih generalov, ki jim dolgujemo svobodo, so se nadaljevali tudi v tem letu. Verjetno se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem. Tako narekuje protibošnjaški kanon novega S-H kondominija. Naj bo srečno, po S-H miladu drugo leto.