BiH še vedno ne izvaja obveznosti zelene agende in energetske tranzicije

Napisal: doc.dr.sc. Nermin Alihodžić

Pojem energetska tranzicija, trajnostni razvoj, čista energija se v zadnjem času zelo pogosto omenja v javnosti. Bosna in Hercegovina je 10. novembra 2020. leta na vrhu o Zahodnem Balkanu v okviru pobude Berlinskega procesa podpisala dokument z naslovom Zelena agenda za Zahodni Balkan, ki je sestavni del Sofijske deklaracije.

Deklaracija navaja tudi glavne smernice za izvajanje Zelene agende, ki so razdeljene na različna področja, eno od teh področij pa je energija, in navaja, da se podpisnice zavezujejo, da si bodo skupaj z Evropsko unijo prizadevale za dosego cilja ogljične nevtralnosti celine do leta 2050 z uvedbo podnebne politike ter reformo energetskega in prometnega sektorja.

Nadalje je navedeno, da bi morale države podpisnice v tem prehodnem obdobju izkoristiti za zmanjšanje uvoza energije, razvoj obnovljivih virov energije, krepitev regionalne energetske varnosti, pospešitev gospodarske rasti ter reševanje težav z onesnaženostjo zraka in zdravstvenimi težavami, ki jih povzroča to onesnaženje. Ker se Zelena agenda neposredno naslanja na Evropsko zeleno agendo, ki jo je Evropska unija sprejela leta 2019 in naj bi Evropo do leta 2050 naredila za prvi „podnebno nevtralni“ kontinent, morajo države podpisnice
delati na uvajanju čiste energije za pogon vseh gospodarskih procesov!

Zdaj pa pridemo do pravega vprašanja, in sicer, koliko naše oblasti, predvsem pa lokalna administracija, dejansko delajo na zgoraj omenjenih ciljih in prevzetih obveznostih? Ker energetska tranzicija se izvaja na lokalni ravni, medtem ko se cilji in smernice določajo na državni ravni. Na to vprašanje vam bodo najbolje odgovorili investitorji, ki so začeli z gradnjo sončnih elektrarn. Večina jih zmajuje z glavo, negoduje, pravijo, da če bi vedeli, se nikoli ne bi lotili česa takega, ker so preprosto ustavljeni v nekem trenutku gradnje sončne elektrarne, tako da zdaj ne morejo izstopiti iz tega procesa zaradi denarja, ki je bil že vložen v opremo in dokumentacijo, niti ne morejo zagnati sončne elektrarne, torej je ne morejo priključiti v energetski sistem. In potem imate primere, da nekatere sončne elektrarne še tri leta po tem, ko so bile zgrajene, niso v poskusnem obratovanju. Seveda so investitorji v najslabšem položaju in finančna škoda je ogromna.

Absurdnih primerov iz prakse je veliko, nekateri pa se zagotovo izstopajo, tako da imate primer investitorja iz Visokega, ki se je pritoževal nad Sklepom Elektrodistribucije Zenica, s katerim je zavrnjen Zahtevek za izdajo elektroenergetskega soglasja za priključitev zgrajene sončne elektrarne zaradi, kot je navedeno, „prezgodnjosti“. Namreč, ta investitor je na tak odgovor čakal več kot štiri mesece, ne glede na to, da je že dobil Predhodno elektroenergetsko soglasje in takoj poravnal denarne in druge obveznosti, ki mu jih je Elektrodistribucija Zenica poslala po tej podlagi. Kot razlog za prezgodnjost zahtevka je navedena „pomanjkanje daljnovoda dolžine približno deset metrov, za katerega je potrebnih celo dve leti“, natančneje 720 dni, kot je navedeno v uradnem dokumentu, ki je bil dostavljen investitorju.

Ali pa primer investitorja iz Visokega, ki mu je po pridobitvi Predhodnega elektroenergetskega soglasja in Odobritve za gradnjo sončne elektrarne ter izpolnitvi potrebnih pogojev zavrnjen zahtevek za izdajo elektroenergetskega soglasja iz razloga, ker ni imel podpisanih Pogodbe o ureditvi medsebojnih odnosov in financiranju izgradnje elektroenergetskih objektov v posebni coni, in ta vzorčna pogodba je dolžan pripraviti in predložiti v podpis pristojni operater distribucijskega sistema. Sicer pa je Predhodno elektroenergetsko soglasje ta investitor čakal sedem mesecev.

In takšnih in podobnih primerov je nešteto, zato je realno pričakovati, da bo JP EPBiH d.d. Sarajevo zaradi očitnega kršenja zakonskih določb in povzročanja znatne materialne škode investitorjem v prihodnosti zasuto s tožbami in sodnimi postopki. Takšen odnos je še bolj presenetljiv glede na znatno zmanjšanje proizvodnje električne energije v njihovih termoelektrarnah in posledično milijonske izgube, ki nastajajo po tej podlagi.

Takšna inertnost, lenoba, okornost in neznanje lokalnih oblasti in administracije v primeru energetske tranzicije nas ne sme presenetiti. Ne preseneča nas niti nedavna podražitev elektrike, ki se je zgodila, napovedana pa so ponovna poskupljenja. Priča smo skoraj končanim volitvam, na katerih smo izvolili lokalno oblast. Katera od političnih opcij se je pred državljane postavila in jim ponudila program, ki vsebuje tudi energetsko tranzicijo, pojasnila njen pojem, pomen, načine, kako jo namerava pospešiti, kako jo izvesti?

In energija je vse. Energija je življenjskega pomena. Določa kakovost našega življenja, socialno karto državljanov. Neposredno vpliva na višino cene katerega koli izdelka ali storitve v našem gospodarstvu. Energija določa vodenje
ekonomske politike države. In potem ne preseneča, ko nam direktor JP Elektroprivreda BiH pove, da v 21. stoletju ugašamo luči na hodnikih. Neznanje in nekompetentnost sta največja sovražnika naše družbe in
riba vedno smrdi od glave.