BiH edina država, ki plačuje svoje sovražnike

Ni nenavadno, nasprotno, zelo pogost pojav na svetu je, da imajo države zunanjega in notranjega sovražnika, danes najpogosteje z vidika napada na ekonomsko suverenost. Kot tudi ni nenavadno, nasprotno, zelo izrazit pojav je, da države vlagajo ogromne človeške in materialne zmogljivosti v zaščito lastne družbe.

V tem kontekstu je Bosna in Hercegovina verjetno edina država na svetu, ki ne samo da se ne bori proti sovražnikom njene državnosti, ampak te sovražnike bogato plačuje iz javnega proračuna, medtem ko se ti brez zadržkov potegujejo, kdo bo v Bosni in Hercegovini in med njenimi državljani povzročil večjo zmedo.

Ali ni najbolj očitno sovražno delovanje proti suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine, ko na primer predsedujoči Predsedstva BiH Milorad Dodik stopi za govorniški oder in javno pove, da je Bosna in Hercegovina nemogoča država in da se bo razpadla, le ne more potrditi, ali se bo to zgodilo med njegovim življenjem, ampak se bo v vsakem primeru zgodilo. Tukaj je le nekaj naključno izbranih izjav Dodika, v katerih se sovražno odnosi do lastne države: "BiH ni naša želja, to je naše moranje", je dejal Dodik v Banja Luki, ter dodal, da je "BiH nemogoča in brezperspektivna država, ki zmanjšuje možnosti za avtonomni razvoj Srbov". „Ne maram Bosne, bolj maram Srbijo“, je ena druga Dodikova sporočilo, ki ga pogosto ponavlja. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi predsednik Srbije Aleksandar Vučić stopil in rekel, da je Srbija propadla država in da jo je treba razdeliti med njene sosede? Koliko prekletstev bi patriarh Irinej vrgel na Vučića, preden bi ta sploh sestopil z odra?

Ali pa, ali ni sovražno delovanje proti ekonomski stabilnosti Bosne in Hercegovine, ko ministri in poslanci iz HDZ blokirajo sprejemanje zakona o državni lastnini in na ta način onemogočajo, da bi Bosna in Hercegovina vrnila nepremičnine v vrednosti več sto milijonov evrov v sosednji Hrvaški, kar bi pomenilo tudi višji standard državljanov BiH.

Ali pa, ali ni sovražno delovanje proti vladavini prava Bosne in Hercegovine, ko člani Visokega sodnega in tožilskega sveta dajejo podporo šefu pravosodja BiH Milanu Tegeltiji, potem ko se je znašel v korupcijskem škandalu, ne da bi počakali uradno preiskavo. Kaj če preiskava pokaže, da so medijski navedbe o korumpiranem Tegeltiji točne? Ali bodo v tem primeru člani VSTV odstopili in svoje dobro plačane položaje prepustili bolj častnim ljudem?

Ali pa na primer, spomnimo se, ko je delegat v Domu narodov Parlamenta BiH Mario Karamatić na vprašanje novinarja, ali plačuje RTV naročnino, odgovoril: „Seveda ne. Zakaj bi jo plačeval“. Ali takšno obnašanje Karamatića ni sovražno delovanje na javni RTV sistem BiH in na pravico državljanov do nacionalne televizije.

Lahko bi v nedogled nizali izjave, s katerimi politični funkcionarji v državi sovražno nastopajo proti Bosni in Hercegovini in njenim državljanom, za to pa so velikodušno plačani od istih državljanov.

Seveda, za nekakšno sovražno delovanje proti BiH je treba šteti tudi površnost in nedoraslost bošnjaške politične elite. Ujeti v lastno udobje so si prisvojili pomembne državne funkcije z nekompetentnimi kadri, s čimer so zadušili tudi najmanjšo možnost, da se država upre rušiteljem njenega bistva. Kajti, ustava države ne velja niti toliko kot suha sliva, če ne obstajajo institucije, ki lahko zagotovijo spoštovanje države v njeni polni zmogljivosti.