Bientitetska motnja HDZ-a je dokaz, da mora bošnjaška politika zavrniti Schmidtove odločitve, ki ne veljajo za celotno BiH

Piše: Rasim Belko

Podpredsednik entitete RS Davor Pranjić se je sinoči popolnoma ujel v mrežo Federalne televizije, morda celo nehote razkril dvojnost političnega pojava, ki mu pripada - Hrvaške demokratične skupnosti BiH.

Pranjić bi si želel, da bi na 49 odstotkih bh. ozemlja imel drugačen odnos do mednarodne skupnosti in visokega predstavnika Christiana Schmidta, na 51 odstotkih pa nek drug odnos. Tako podpredsednik HDZ RS v primežu Milorada Dodika pravi: “Spoštujemo mednarodno skupnost, vendar smo tudi za to, da je naš konstruktiven partner, ne pa da je dejavnik nemirov in političnih prepirk”.

Torej, Pranjić je mnenja, da je mednarodna skupnost v Bosni in Hercegovini dejavnik nemirov in političnih prepirk. In s tem stališčem bi se velika večina v tej državi strinjala, še posebej Bošnjaki, ki jim je ta mednarodna skupnost s svojimi bonnskimi pooblastili razveljavila ustavne pravice, da se kot konstitutivni narod Bosne in Hercegovine izrečejo pri izbiri oblasti.

A to Pranjiću, njegovi stranki in šefu Čoviću ustreza, saj je s takšnim delovanjem mednarodne skupnosti omogočeno, da ima HDZ popoln nadzor nad procesi v Federaciji BiH. In to je verjetno tisti del Pranjićeve izjave, kjer meni, da je mednarodna skupnost konstruktiven partner.

Tisto, kar Pranjiću ni všeč in kjer mednarodno skupnost vidi kot dejavnik nemirov, je spopad z Miloradom Dodikom, ki je krenil v odprto secesijo. Kajti Pranjić to gleda konstruktivno, prejema plačo na UKC RS, a tudi kot podpredsednik RS iz vrst hrvaškega naroda.

Dejstvo, da Hrvatov v RS ni veliko, ni Pranjićev problem, kot tudi ni problem Čovića. Pravzaprav je politika Čovića in tistih pred Pranjićem privedla do tega, da Hrvati v RS predstavljajo statistično napako in mehanizem za bogatenje kadrov, ki jih HDZ ni uspel zaposliti v Federaciji BiH.

Schmidt je odličen, ko zatira Bošnjake, Pranjić pa meni, da ni vprašanje “ali priznava Schmidta ali ne”, ampak da je “dejstvo ruski veto”.

Bog pomagaj, pa se je HDZ res razdvojil! Vodja te HDZ Dragan Čović in njegov politični boter Andrej Plenković sta vložila veliko truda, da bi bil Schmidt njuno vzvodo za uvedbo popolnega aparthejdskega mehanizma v politični sistem Federacije BiH, kar bo omogočilo, da bo HDZ večno vladal in odločal.

In nista govorila o dejstvih, da so Rusi vložili veto, da je morda Schmidt brez legalnosti. Nasprotno, HDZ, Dragan Čović in uradni Zagreb so branili Schmidta pred nasilnimi hordami sarajevskih muslimanov, ki so napadle OHR, ker jim ni všeč aparthejd.

Danes nam podpredsednik HDZ RS pravi, da je dovolj vsiljevanja, vendar v RS.

“25 let po miru in stabilnosti še vedno imamo vsiljevanje. Dovolj smo zreli, politični dogovor mora biti med demokratično izvoljenimi ljudmi, ne pa da se nam karkoli vsiljuje,” pravi Pranjić, čeprav je v isti oddaji le trenutek prej dejal: “Mislim, da se mednarodna skupnost trenutno preveč ukvarja z nepomembnimi stvarmi. Postavljamo vprašanje - zakaj se že četrti mandat ne reši vprašanje hrvaškega člana Predsedstva?”.

Bientitetska motnja HDZ-a je očitno nerešljiva bolezen, zato bi si želeli, da bi Schmidt vsilil odločitev, da mora HDZ imeti člana Predsedstva BiH, vendar da ne vsiljuje ničesar v RS, ker naj se voditelji sami dogovarjajo.

Zato je na bošnjaških političnih predstavnikih, da v prihodnje ne sprejemajo odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki se bodo nanašale samo na FBiH in Bošnjake, ne da bi se nanašale tudi na drugi entiteti in druga dva naroda. V nasprotnem primeru Bošnjaki med bientitetsko motnjo HDZ-a in separatističnim pohodom Dodika ne bodo imeli veliko prostora, da se izborijo za obstoj kot politični narod.