Biden in Sunak gradita 'partnerstvo za 21. stoletje' in napovedujeta boj proti Kitajski in Rusiji

Napisal: Armin Sijamić

Premier Združenega kraljestva Rishi Sunak je v torek obiskal Združene države Amerike na dvodnevni obisk in se srečal z vodilnimi uradniki v tej državi. Sunak se je srečal s predstavniki kongresa, člani ameriške poslovne skupnosti, obisk pa je zaključil s srečanjem s predsednikom Josephom Bidenom.

Moč vezi med Washingtonom in Londonom ter njun pomen za preostali svet ponazarja dogodek, ki je predhodil srečanju Bidna in Sunaka v Beli hiši. Biden je pred kamerami svojega gosta pozdravil in se v šali pohecal, da bosta njuna dva v „naslednjih dvajsetih minutah“ rešila vse svetovne težave.

Po končanem srečanju je Biden spomnil, da sta se srečala že štirikrat v štirih mesecih. Marca v San Diegu sta skupaj s premierjem Avstralije razpravljala o delovanju AUKUS-a, aprila sta se srečala v Belfastu ob obletnici sporazuma na veliki petek, maja v Hirošimi med srečanjem G7 in včeraj v Washingtonu.

Biden je poudaril, da ni pomembnega svetovnega vprašanja, pri katerem ZDA in ZK ne bi stali skupaj, da sta bila skozi zgodovino zaveznika in da zdaj gradita „partnerstvo za 21. stoletje“, ki temelji na gospodarstvu, prehodu na čisto energijo, dogovorih o naprednih tehnologijah, ki bodo „oblikovale našo prihodnost“, zaščiti tehnologij, ki so pomembne za nacionalno varnost obeh držav, in krepitvi dobavnih verig, tako da njuni gospodarstvi ne bosta odvisni od nobene druge države.

Tehnologije prihodnosti

Biden in Sunak sta govorila konkretno, ne da bi puščala dvom o končnem cilju. Biden je dejal, da si bosta državi prizadevali za razvoj tehnologij, ki jih uporabljata „vojska“ in „obveščevalne službe“, in da ju bodo zaščitili pred tistimi, ki „ne delijo naših vrednot“. Čeprav sta malo govorila o tretjih državah, sta Biden in Sunak poudarila, da si bosta državi nadaljevali boj proti Rusiji in Kitajski, ki po Sunakovih besedah „kradejo naše intelektualne pravice“. Ta klasičen nastop realpolitike, ki je bil razglašen javnosti, govori o tem, kako daleč je predvsem Kitajska napredovala v tekmi z Zahodom.

Biden in Sunak sta podpisala „Atlantsko deklaracijo“, ki sta jo opisala kot prvo te vrste na področju gospodarskega partnerstva, ki se nanaša na umetno inteligenco, zmanjšanje trgovinskih ovir med državama, tesnejše vezi na vojaškem področju, dostop do trga mineralov, varstvo podatkov in vrsto drugih gospodarskih vprašanj.

Biden je poudaril, da si bosta državi prizadevali za razvoj industrije polprevodnikov, kvantnih računalnikov in umetne inteligence, Sunak pa, da bo London gostil prvi vrh o umetni inteligenci, s čimer si bo država prizadevala postati vodilna sila na tem področju. Zdi se, da gre za ustvarjanje temeljev, da si Washington in London ponovno zagotovita boljše položaje glede na preostali svet.

Pred srečanjem z Bidenom je Sunak dejal, da je gospodarsko sodelovanje ključno za varnost, tako kot obrambna zavezništva. „Tako kot nam je interoperabilnost med našima vojskama dala prednost na bojišču pred našimi nasprotniki, bo večja gospodarska interoperabilnost dala ključno prednost v prihodnjih desetletjih,“ je dejal Sunak pred pogajanji. Z drugimi besedami, obe državi si prizadevata izkoristiti prednost, ki jima jo bo omogočilo vodstvo na področju umetne inteligence, in te tehnologije odreči vsem „tistim, ki ne delijo vrednot“ ZDA in ZK, kot je dejal Biden.

V bistvu gre za napoved obračuna s Kitajsko na področju gospodarstva in varnosti, saj je Kitajska edina država, ki jima je na tem področju trenutno sposobna parirati. Močan kitajski razvoj omrežja 5G je dobil odgovor Washingtona že v času, ko je državo vodil Donald Trump. Takrat je kitajskim podjetjem uvedel sankcije, nato pa so druge države odpovedale pogodbe s Kitajci. Že takrat je bilo jasno, da se ustvarja nova zahodna politika, ki bo drugačna od tiste, ki jo poznamo. Prosto in odprto tržno gospodarstvo bi lahko postalo preteklost, vsaj kar zadeva odnos do Kitajske.

V primeru umetne inteligence bi bil obračun lahko drznejši, saj so neslutene možnosti uporabe takšnih tehnologij. Nekateri vodilni na področju umetne inteligence so se že oglasili in zahtevali „upočasnitev“ njenega razvoja, saj postaja nevarnost za svet, kot ga poznamo. Zato sta se Washington in London odločila ustvariti zakonske in druge okvire za uporabo umetne inteligence, kar jima bo nedvomno dalo prednost pred drugimi.

Pomembna prednost, ki jo imata zaradi dejstva, da je skoraj vsa največja podjetja na tem področju locirana na Zahodu, je verjetno odločilni dejavnik za premik v tej smeri, ob strahu, da tega ne stori Kitajska, ki jo je Biden že prej označil kot edino silo, ki lahko ZDA parira po vsem svetu in na skoraj vseh področjih. Tako bi se lahko zgodilo, da številne nove tehnologije ne bodo odstopljene tekmecem.

Spomnimo se, da se je kitajsko gospodarsko čudo začelo v trenutku, ko so se podjetja iz ZDA odločila odpreti obrate na Kitajskem. Uporaba umetne inteligence bi lahko dala prednost tistemu, ki jo uporablja, tako kot je uporaba strojev dala prednost tistim, ki so se še vedno zanašali na ročno delo.

Sile, ki vodijo, in sila, ki krepi

Biden je dejal, da ZDA in ZK „vodita“ procese po vsem svetu in da je njuno partnerstvo močno. Poudaril je, da „ni bližje države“ Združenim državam kot Združeno kraljestvo. Sunak je poudaril, da si bosta državi prizadevali za varnost v „regiji Atlantika in Pacifika“, kar je dobesedno ves svet. Ni dvoma, da bodo glavne tarče te politike Rusija in Kitajska, bitka pa se bo vodila za Afriko, kar je omenil tudi Biden.

Biden in Sunak sta poudarila, da si bosta državi še naprej prizadevali za podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo, gosta pa je zanimala možnost, da njegov obrambni minister Ben Wallace postane novi generalni sekretar Nata, potem ko bo Jens Stoltenberg septembra zapustil ta položaj. Biden je odgovoril, da je to „možno“ in da „ostaja videti“, saj bodo o tem odločali tudi zavezniki. Čeprav se to vprašanje zdi manj pomembno od drugih, o katerih se je govorilo, je za London zelo pomembno, potem ko je Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo. Vodstvo v zavezništvu, v katerem je skoraj vse članice iz Evrope in so del EU, bi za London postalo pomembno orodje za večjo prisotnost na evropski celini, še posebej na njenem vzhodu.

Med srečanjem obeh voditeljev so večkrat omenjene globoke zgodovinske vezi med Washingtonom in Londonom ter njuno prijateljstvo, omenjene pa so bile tudi anekdote z Winstonom Churchillom. Omenjanje enega najuspešnejših in najbolj izvirnih politikov v zgodovini sveta ni naključno, saj se je po drugi svetovni vojni zavzemal za združeno Evropo, London pa naj bi ohranil močne vezi z ZDA. Danes, ko je London zunaj EU, je držanje ob Washingtonu verjetno edini način, da ZK igra globalno vlogo. Sunakova pripravljenost na podpis sporazumov, ki dodatno vežejo London na ZDA, to dokazuje.

Odnos dolgoletnih zaveznikov se bo poglabljal in prilagajal prihajajočemu času, partnerstvo Washingtona in Londona pa bo ostalo glavna sila Zahoda. Na drugi strani pa so se zgodile spremembe v primerjavi s prejšnjimi desetletji. Glavni tekmec Washingtona in Londona ni več Rusija. Kitajska je postala gospodarski, tehnološki in končno politični velikan, katerega zajezitev je postalo najpomembnejše zunanjepolitično vprašanje Washingtona in Londona.