Belko: Digitalna fronta v obrambi Sarajeva pred dehumanizacijo - Nismo pripravljeni na boj z algoritemskim nadzorom narativov

(Patria) - "Braniti Sarajevo pred demonizacijo" je naslov današnje redne seje Združenja neodvisnih intelektualcev Krug 99.

Uvodničarja sta bila predsednik in člani Predsedstva Kroga 99 Adil Kulenović, prof. dr. Enver Halilović, prof. dr. Hazim Bašić, Fuad Đidić in novinar Novinske agencije Patria Rasim Belko.

V nadaljevanju prenašamo predstavitev Rasima Belke, ki je tudi predsednik nevladne organizacije "Čuvari Bosne".

"Mediji in specialna vojna proti Sarajevu"

Edward Bernays, ki velja za očeta propagande, je to dejavnost opredelil na naslednji način: "Zavedna in inteligentna manipulacija organiziranih navad in mnenj množic je pomemben element v demokratični družbi. Tisti, ki manipulirajo s tem nevidnim mehanizmom družbe, ustvarjajo nevidno vlado, ki je prava vladajoča sila države."

Ta definicija razkriva ključno problematiko v medijskem in na področju specialne vojne, s katero se danes poskušamo soočiti – informacija ni nevtralna, je sredstvo moči, pogosto subtilno in vizualno usmerjeno.

Vid je naše primarno čutilo, vizualno sporočilo oblikuje čustva in dojemanje. Zato je specialna vojna prilagojena vizualnemu – slike, kadri, memi in videoposnetki ciljajo neposredno na čustva. Ko se prek teh orodij nenehno gradi negativen narativ, je rezultat – počasna, a sistematična dehumanizacija objekta, proti kateremu se vodi specialna vojna.

Mediji kot orožje – infrastruktura vpliva

V zadnjih dveh desetletjih so se pojavile mreže medijev, ki delujejo v interesu zunanjih centrov moči. S pomočjo lastniških povezav, financiranja in uredniških linij ti mediji pogosto delujejo kot predvodniki kampanj, ki delujejo proti interesom Sarajeva. Narativ se ne opira vedno na odprto laž – pogosto gre za selektivno predstavitev dejstev, interpretacije in vizualne učinke, ki ustvarjajo občutek varnostne grožnje in družbenega razpada.

Kot ponazoritev lahko vzamemo primer medijskega poročanja in propagande okoli odpovedi rabinske mednarodne konference v Sarajevu. Takšni primeri kažejo, kako se novica, tudi če ni v celoti utemeljena, lahko preoblikuje v močan simbol – simbol negotovosti in nestrpnosti. Nastali narativ je pogosto učinkovitejši od preverjenega dejstva.

Novinar Zoran Krešić je v Večernjem listu takrat posegel po propagandni konstrukciji, katere edini cilj je dehumanizacija Sarajeva v korist interesnih centrov, za katere dela. V omenjenem članku je navedeno: "Sestanek Konference evropskih rabinov (CER), ki naj bi potekal v Sarajevu od 16. do 19. junija, je bil odpovedan iz varnostnih razlogov po številnih grožnjah, ki so jih organizatorji zaznali v medijih v BiH in hujskaških ter antisemitskih izjavah nekaterih javnih oseb v BiH“, kar v ničemer ne ustreza resnici.

Eden najresnejših in najučinkovitejših elementov specialne medijske vojne proti Sarajevu je proizvodnja in širjenje zgodbe, da je Sarajevo "središče islamskega radikalizma". Ta narativ prihaja iz secesionističnih in destruktivnih političnih krogov znotraj BiH, nato pa se ponovno ojača regionalno in mednarodno.

V trenutku, ko islamofobija narašča v delu Evrope, takšna slika hitro najde plodna tla. Posledica je dvojna – notranja stigmatizacija in zunanja oddaljenost pri zaveznikih in partnerjih, kjer želimo biti sprejeti in podprti. To je morda najnevarnejša oblika dehumanizacije: konstruira strah pred nami prav tam, kjer potrebujemo zaupanje in sodelovanje.


Foto: Patria

Digitalni kolonializem in algoritemski nadzor narativov

Osnova današnjega informacijskega ekosistema niso le mediji – vključuje globalne platforme in algoritme, ki odločajo, kaj je vidno in kaj ne. Pojem "digitalni kolonializem" opisuje situacijo, v kateri dominantne tehnološke in medijske sile – prek platform, podatkovnih tokov in algoritmov – oblikujejo dojemanje in disciplinirajo javni diskurz daleč izven svojih meja. Ta vrsta zunanjega upravljanja z informacijskim prostorom lahko povzroči, da lokalni narativi ostanejo spregledani ali pa jih nadomestijo robustni, pogosto usmerjeni, mednarodni okviri.

Posledica je, da Sarajevo in Bosna in Hercegovina, kot majhen medijski ekosistem, nimata enakih orodij za vračanje lastnega narativa v okvir, ki ga določajo globalni algoritmi in zunanje interesne mreže. In tu lahko z gotovostjo govorimo o pomanjkanju suverenosti države, oziroma o algoritemskem ali digitalnem kolonializmu.

Kar je v zadnjih letih še posebej opazno, zlasti po tem, ko so družbena omrežja, kot sta TikTok in Pinterest, zaživela v polnem obsegu, je poplava specifičnih vsebin, ki se iz nekega razloga algoritemsko plasirajo v pogojno rečeno virtualni prostor Bosne in Hercegovine.

Za del teh vsebin nedvomno stojijo regionalne in druge varnostne službe, pa tudi interesni centri. Zadnja takšna virtualna akcija na TikToku definira, da je "muslimansko radikalno Sarajevo" proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in vrednotam, ki jih zagovarja, vendar pa Trump in ZDA imajo resnega zaveznika skozi entiteto RS in predsednika te entitete Milorada Dodika.

Mehanizmi specialne vojne – sintagma in resničnost

Glavni mehanizmi specialne vojne so lastniško nadzorovanje medijskih kanalov; selektivno poročanje in čustvena manipulacija; strateška uporaba mednarodnih platform; in eksplozivna moč družbenih omrežij – kjer se narativi širijo hitreje, kot jih je mogoče popraviti. Ta povezava lokalne instrumentalizacije medijev in globalnih algoritemskih sil naredi naš informacijski prostor izjemno ranljiv.

Ena težava, ki jo želim tu poudariti, je dejstvo, da imamo institucionalni primanjkljaj, ko govorimo o kibernetični obrambi. Institucije Bosne in Hercegovine še nimajo razvitega, usklajenega sistema oddelkov in mehanizmov, namenjenih preprečevanju in odzivanju na specialne operacije. To ni le upravna šibkost – to je varnostni problem.

V resnih državah je nadzor in nevtralizacija zlonamernih vsebin samoumevna, medtem ko se v Bosni in Hercegovini nenehno pojavljajo profili in strani, tako v virtualnem kot medijskem svetu, ki služijo propagandi in specialni vojni proti Sarajevu in delujejo popolnoma neovirano, edini opazni odziv pa je, ko se državljani odzovejo do platform, nakar se škodljive vsebine morebiti odstranijo.

To je svojevrsten kibernetski terorizem proti Sarajevu, ki v njegovih prebivalcih prebuja čustva strahu, tesnobe, jih zavaja in postavlja v dileme, hkrati pa zunaj Bosne in Hercegovine ustvarja pogubno podobo o Sarajevu. Če imamo tožilske skupine za boj proti konvencionalnemu terorizmu, specialne protiteroristične enote v različnih policijskih agencijah, je nejasno in nesprejemljivo, da nimamo niti minimuma opremljenih in usposobljenih sil za boj proti kibernetskemu terorizmu proti Sarajevu.

Pomembno je vedeti, da obstajajo modeli in mehanizmi, ki jih je mogoče aktivirati kot mednarodno pomoč, vendar do zdaj ni zabeleženih primerov, da bi se kdo tega poskusil.

Zavezništvo NATO je razvilo enote za soočanje s hibridnimi grožnjami in na primer takšna specialna ekipa je delovala kot podpora v Črni Gori v času politične krize, ki jo je Podgorici s subverzivnim delovanjem povzročila Srbija.

Posledice neukrepanja

Če tega institucionalnega primanjkljaja ne bomo naslovili in če ne bomo razvili orodij za digitalno in medijsko suverenost, bodo posledice daljnosežne. Dehumanizacija Sarajeva v domačem in mednarodnem diskurzu bo trajala toliko časa, kolikor bodo ustvarjalci specialnih operacij potrebovali, da dosežejo interes, ki stoji za temi dejavnostmi. Rušenje zaupanja med zavezniki, oteževanje ali zapiranje možnosti za konstruktivno integracijo v evropske in transatlantske okvire.

V vsej tej zgodbi je diagnostika težave le polovica dela, saj je dehumanizacija Sarajeva skozi medijsko delovanje in specialno vojno jasno vidna tudi brez velike analize. Težava je dodatno zapletena s poplavo programov in aplikacij umetne inteligence, ki v veliki meri nevtralizirajo sledi tistih, ki vodijo specialno vojno. Iskanje modalitet za soočanje s temi subverzivnimi dejavnostmi je nujno in bi lahko šlo v več smereh:

1. Ustanovitev oddelka za protihibridne in medijske grožnje – ekipe, ki spremljajo lastništvo medijev, finančne tokove, dezinformacijske kampanje v virtualnem prostoru in usklajujejo odziv z mednarodnimi partnerji;

2. Aktivna uporaba mednarodnih mehanizmov – prizadevati si za jasne politične zahteve do NATA/EU za tehnično in strateško podporo zaradi nenehnih hibridnih napadov. NATO in drugi zavezniki že imajo izkušnje in orodja;

3. Strategija digitalne suverenosti – vlaganje v lokalne platforme, domače medije in pobude ter regulativne mehanizme, ki zmanjšujejo odvisnost od zunanjih algoritemskih filtrov. (Vprašanje digitalne suverenosti in boja proti "digitalnemu kolonializmu" dobiva vse več pozornosti v akademski in strokovni literaturi);

4. Medijska pismenost in kulturni odpor – vlaganje v izobraževalne programe, ki razvijajo kritično branje vizualnih vsebin in virov – podpiranje kulture in umetnosti kot načina upora;

5. Transparentnost lastništva in javni register – jasen in dostopen register lastništva medijev in blokada nelegalnih medijev.

Zaključek

Specialna vojna proti Sarajevu se danes bije tako na zaslonu kot v algoritmih. Združuje stare strategije lastniške in politične instrumentalizacije medijev z novimi, globalnimi mehanizmi digitalne prevlade. To je kompleksen izziv, ki zahteva usklajen institucionalni odziv.

Kot intelektualci, medijski delavci in državljani imamo dolžnost iskati in graditi mehanizme, ki nas bodo zaščitili pred dehumanizacijo: institucionalna orodja, digitalno suverenost, transparentnost in kulturni odpor. Končno je čas, da te mehanizme jasno opredelimo in jih začnemo aktivno uporabljati.