Bečarević za NAP: Zakon vlade FBiH prinaša energetski zlom preostalih državnih podjetij!

(Patria) - Zakon o energiji in regulaciji energetskih dejavnosti v Federaciji Bosne in Hercegovine ni reformen niti ne prinaša tistega, kar bi moral zakon o energiji prinesti, trdi za NAP Almir Bečarević, minister v vladi KS in strokovnjak za plinska vprašanja.

„Zakoni te vrste obstajajo v okolici in ta „naš“ je komičen zakon v primerjavi z okolico. Države sprejemajo takšne zakone, ne deli ene države. Država določa, kaj bo regulirala, in kaj bo prepustila nižjim ravnem oblasti.

Država nima regulatorne komisije za energijo, ampak samo DERK, ki je regulator za električno energijo na državni ravni in kateremu je država določila pristojnosti v sektorju el. energije, entiteti pa so dobile v pristojnost tisto, kar ni pristojnost državnega regulatorja,“ poudarja Bečarević.

V BiH ni državnega regulatorja za plin, opozarja, zdaj pa imamo, da bo entitetni regulator urejal plinski sektor.

„To je tisto, kar že imamo v manjšem entitetu. To je prejšnja vlada iz svojih interesov želela izsiliti pod krinko izpolnjevanja pogojev iz obveznosti do Energetske skupnosti. Da poenostavim:

S členom 22. regulatorna komisija v okviru svoje pristojnosti sprejema ukrepe pod točko c) odpre trg za vse energetske snovi, pod točko e) pa ustvarja pogoje za dostop tretje strani do omrežnih sistemov. Da bom še jasnejši, s tem zakonom bo regulator na področju plina sprejel ukrepe za ODPRTJE TRGA PLINA ter ustvaril pogoje za dostop tretje strani do transportnega sistema,“ poudarja Bečarević.

Brez državnega zakona in brez regulatorja na državni ravni zdaj FBiH dela tisto, kar je že naredila RS, s tem pa se odpira možnost sodelovanja trgovcev s plinom iz RS in Srbije.

„Uredba o regulaciji plinskega trga v FBiH je to ustavila zadnjih 15 let in ta uredba izgublja svoj smisel, ker je zakon močnejši pravno. Hkrati, ko pogledate definicije, vidite, da imate „zaščitenega kupca“ v elektroenergetskem sektorju, ne pa tudi v plinskem sektorju.

V uredbi o regulaciji plinskega sektorja imate en način oblikovanja cene plina pri dobavitelju, zdaj pa imate odprt trg. Sarajevogas oblikuje svojo ceno plina ob odobritvi fiksne „marže“, zdaj bi morali imeti regulatorja, ki oblikuje in odobrava tarifni model, pa mu te pristojnosti ni prenesla država, kot v sektorju el. energije,“ poudarja Bečarević.

Dodaja, da o drugih nesmiselnih členih zakona ne bi trošil besed, ker cilj tega zakona ni regulacija tistega, kar država prenese na entiteto, ampak odpiranje trga v segmente, kjer še ni odprt, s čimer se prepuščamo sosedom, da z vstopom v vse energetske sektorje izgubljamo svojo suverenost.

„Rad bi se motil, ampak regulirati energijo, ne da bi država opredelila vse obveznosti iz sporazuma iz Daytona in poglavja „JAVNA PODJETJA“, ter da ni uredila z državnim zakonom tistega, kar infrastruktura poteka skozi oba entiteta, je pot v energetski zlom preostalih državnih podjetij,“ dodaja.