ANALIZA STANDARDA: Scholz je pripravljen, da se vrže v objem avtokratov zaradi posla z litijem

Obisk Olafa Scholza v Beogradu v petek kaže, da je nemški kancler pripravljen, da se vrže v objem avtokratov, ko gre za surovine, piše avstrijski Der Standard.

Nekaj je stvari, ki skrbijo glede posla z litijem z Aleksandrom Vučićem. Prvič, srbska javnost je bila namerno zavajana. Januarja 2022 je takratna premierka Ana Brnabić odpovedala projekt litija po okoljskih protestih. A to je bil očitno le blef, da bi se stvari odvijale v zakulisju.

Zdaj Brnabić trdi, da so za razvoj dogodkov leta 2022 krive tuje tajne službe, ki naj bi želele škodovati Srbiji. Znana je tudi trditev režima v Rusiji, da so tuji agenti zli. V tem smislu srbski politiki in njihovi mediji večkrat vodijo protinemške kampanje. A Berlinu to ni mar.

Kajti evropski avtomobilski industriji, ki želi preiti na električne avtomobile, je nujno potreben alkalni litij. Prav tako želijo postati bolj neodvisni od Kitajske, ki ima zaloge surovin. Zato so očitno pripravljeni odgovoriti željam avtokratskega režima v Srbiji.

Navsezadnje so velika nahajališča litija na zahodu države.

Delo ima ceno

A to delo ima ceno, ki jo bodo plačali državljani Srbije. Kajti Nemčija je daleč najpomembnejša država za Srbijo – tako politično kot gospodarsko. Če nemška vlada ne bo več vztrajala pri demokratičnih in ustavnih standardih za lastne surovinske interese, ne bo nihče. To še posebej škodi pogumnim demokratičnim silam v Srbiji, ki zaupajo Nemčiji.

Vedenje nemške diplomacije do Srbije je že nekaj časa opazno in ga vse bolj zaznamuje politika popuščanja, čeprav Srbija ne podpira sankcij proti Rusiji, vodi izrazito nacionalistično-revizionistično politično linijo in z velikosrbskimi ambicijami destabilizira regijo.

V ozadju so posli: Srbija po pisanju Financial Timesa Ukrajini dobavlja orožje v vrednosti 800 milijonov evrov. Vučić vodi učinkovito politiko gugalnice in s tem uspava kritike.

Politika popuščanja

Politika blatjenja režima v Beogradu gre tudi na račun manjših sosednjih držav. Opazno je na primer, da je Nemčija podporo vstopu Kosova v Svet Evrope vezala na nove pogoje in ga s tem preprečila.

Srbija je prej množično lobirala, da bi preprečila vstop Kosova v Svet Evrope. Med pogajanji o Ohridskem sporazumu s Kosovom pred letom in pol naj bi nemška stran predstavnikom Srbije obljubila, da bo podprla projekt litija. Belo zlato se zato uporablja za politične posle. Nemčija je videti kot berač, Vučić pa zbira točke na vseh ravneh.

Kljub sporazumu o litiju Vučić še vedno ni podpisal Ohridskega sporazuma in redno potrjuje, da tega ne bo nikoli storil. Nemški poslanec CDU Knut Abraham upravičeno opozarja, da lahko država zaradi gospodarskih odnosov nekaznovano vodi agresivno politiko do sosedov, "kot nekoč Putin".

V vsakem primeru surovinska diplomacija, ki potiska v ozadje vladavino prava in standarde EU, krepi avtokratsko vedenje in pošilja napačen signal. Posledice tega se bodo čutile na Balkanu.