Analiza: Se lahko rezultati volitev v Budvi prenesejo na državni nivo in ali bo Vučić pomiril prosrbske koalicije

Napisala: Nevena Kovačević

Lokalni volitve v Budvi so potekale v nedeljo. Prebivalci Budve so tretjič v štirih letih izbirali lokalno oblast. Predhodni rezultati kažejo, da sledijo dolga in negotova pogajanja, pa tudi to, da se lahko fiasko gibanja Evropa zdaj v Budvi močno odrazi na delovanju izvršne oblasti.

Glede na predhodne rezultate sta po devet mandatov osvojili dve prosrbski koaliciji „Za prihodnost Budve“, ki jo sestavljajo Nova srbska demokracija, Demokratska narodna stranka, Socialistična narodna stranka, Gibanje za spremembe, Združena Črna gora, Prava Črna gora, Svobodna Črna gora, DEMOS in Delavska stranka, ki jo vodi Mladen Mikijelj, ter koalicija „Budva naš grad“, na čelu katere je Nikola Jovanović, ki je blizu priprtemu županu Milu Božoviću, ki je dejansko kontrolor in vodja koalicije.

Gre za dve frakciji nekoč enotne, danes pa razdeljene budvanske oblasti. Da je paradoks večji, je Milo Božović še vedno formalni predsednik občinskega odbora Nove srbske demokracije Andrije Mandića, čeprav sta na nedeljskih volitvah nastopila ločeno. Dejanski konflikt je pravzaprav na relaciji Mandić – Božović, razlogi pa so tako osebne kot finančne narave. Nekdanji sodelavci že mesece izmenjujejo najhujše obtožbe, omenjena nesoglasja pa so privedla do končnega padca oblasti, ustanovljene po volitvah leta 2022.

Demokrati so osvojili 4 mandate, gibanje Evropa zdaj dva, URA Dritana Abazovića pa enega. Pri analizi rezultatov je očiten upad podpore strankam, ki sestavljajo državno oblast ali so bile del oblasti po parlamentarnih volitvah leta 2020. Največji poraženec volitev v Budvi je nedvomno gibanje Evropa zdaj.

Po drugi strani pa Demokratska stranka socialistov, ki od leta 2016 ni konstituent lokalne oblasti, beleži znatno rast podpore, medtem ko je novoformirana koalicija SDP, SD in LP že s prvim volilnim nastopom dosegla odstotek podpore, ki je dovolj za mesto v lokalnem parlamentu.

Primerjalni podatki

Čeprav sta tako Andrija Mandić kot vodja Božovićeve liste Nikola Jovanović v nedeljo zvečer razglasila zmago, se zdi, da ima razloga za praznovanje le Jovanović, medtem ko bi Mandićeva ekipa, če ne premaga hudih nesoglasij, lahko zlahka ostala izven oblasti. Toda oba bi se morala vprašati, kaj je privedlo do padca podpore prosrbskim strankam v Budvi za kar deset odstotkov v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Okoli 300 glasov manj so osvojili tudi demokrati, vendar jim je uspelo ohraniti število prejšnjih mandatov.

Demokratska stranka socialistov je osvojila sedem mandatov – dva več kot na prejšnjih volitvah, v koalicijskem nastopu pročrnogorskih strank. DPS je tokrat nastopil samostojno, na čelu liste pa je bil Nikola Milović. Glede na znaten napredek in število osvojenih mandatov je DPS dobra naslov za pogajanja in bi lahko postal del oblasti, skozi manjšinsko podporo ali neposredno sodelovanje. Koalicija SDP, SD, LP je prvič nastopila na volitvah in z osvojenim enim mandatom ter parlamentarnim statusom pokazala, da začenja graditi izjemno dobro osnovo za prihodnje volilne cikle in širjenje volilnega telesa, tako na lokalni kot na državni ravni.

Fiasko PES-a

Čeprav je neprijetno primerjati lokalne in parlamentarne volitve, je v primeru gibanja Evropa zdaj Milojka Spajića mogoče s primerjavo teh dveh volilnih ciklov ponazoriti zlom vladajoče stranke na državni ravni. Namreč, PES je na volitvah v Budvi osvojil le sedem odstotkov glasov oziroma dva mandata, kar je trikrat manj glede na število glasov v Budvi na parlamentarnih volitvah.

Spajićeva stranka je v ta volilni proces vstopila precej nejevoljno, brez strankarske infrastrukture in z listo, sestavljeno, kot se zdi, le za obliko. Kadrovski primanjkljaj so poskušali nadomestiti z institucionalno podporo – nosilec liste je bil Predrag Zenović, glavni pogajalec Črne gore z Evropsko unijo. V nasprotju s prognozami institucionalna podlaga ni okrepila volilnega telesa PES-a. Nasprotno, politični poraz je naredila še bolj boleč. Na eni strani je izostala populistično-ekonomska kampanja, ki je odločilno vplivala na prejšnjo naglo rast podpore na lokalni ravni in na koncu prevzem državne oblasti.

Druga stran medalje je nekonzistentna politika vlade, predvsem premierja Spajića, ki ne opušča slabo ravnovesje med izvajanjem deklarativnega evropejstva v praksi in izpolnjevanjem želja koalicijske rusko-srbske agenture. Očitno je Spajićeva metoda „paf paf“ povzročila nezadovoljstvo tako prosrbskih kot dela suverenističnih volivcev, ki so verjeli v proevropsko usmerjenost PES-a.

Bo Vučić pomiril sprte strani

Kot je bilo navedeno na začetku, nas čakajo burna pogajanja, z možnimi preobrati in različnimi kombinacijami. Z trenutne perspektive ima največ možnosti za oblikovanje oblasti Nikola Jovanović, vodja liste Mila Božovića, sestavljene predvsem iz občinskih kadrov, predvsem zaradi dejstva, da ni zoževal koalicijskega potenciala z zavračanjem sodelovanja z določenimi strankami. Nasprotno, Andrija Mandić je odločno izjavil, da se ne bo pogajal z DPS-om, medtem ko je iz druge pročrnogorske koalicije sporočeno, da za njih dogovor z Mandićem oziroma koalicijo ZBB ni možnost. Tako Mandićeva koalicija niti s podporo PES-a, URE in demokratov ne bi zbrala 17 odborniških mest, kolikor je potrebno za oblikovanje večine v Budvi.

Jovanović bi, če ne pride do prosrbskega dogovora, lahko zlahka oblikoval oblast, z manjšinsko podporo ali neposredno participacijo DPS-a in enega odbornika SDP-ja. Druga možnost je dogovor z demokrati, Uro, PES-om in SDP-jem, ni pa izključeno, da se bodo posamezni konstituenti koalicije ZBB, manj zvesti Mandiću, priklonili Jovanoviću. Navadili smo se, da udobni fotelji brišejo razlike.

Čeprav je Mandić z izjavo o veliki zmagi srbskega naroda poskušal na hitro zgladiti trajni konflikt prosrbske druščine, je hitro pomirjenje delovalo malo verjetno, dokler vodja vseh Srbov ni javno obljubil, da bo pomagal pri premagovanju nestrpnosti. Namreč, v oddaji Ćirilica na televiziji HAPPY, potem ko je Milan Knežević ob komentiranju situacije v Budvi dejal, da ne bi bili Srbi, če ne bi bili sprte, je Vučić odgovoril – „rešili bomo to.“

In tako so pogajanja v Budvi dobila povsem novo dimenzijo. Glede na Vučićevo aktivno sodelovanje v volilnih procesih v Črni gori in BiH, pripeljavo sumljivih oseb, aretacije, ugašanje kamer na mejnih prehodih, medijsko-propagandne bitke, še posebej pa uspešno infiltracijo proruskih struktur v črnogorsko zakonodajno in izvršno oblast, je mešanje srbskega vodje povsem pričakovano. Regija, bi se reklo, sploh ne potrebuje volitev. Dovolj je, da vodja naredi seznam in razdeli funkcije, s čimer prihrani ogromna sredstva, vložena v volilno propagando. In ker Andrija Mandić dosledno izvaja naročila (Vučićeva povelja), se zdi, da bo, če želi ohraniti oblast svoje koalicije, moral prešteti do deset in nejevoljno pristati na rešitev, s katero bi Jovanoviću pripadla funkcija župana. Torej, če Vučić pomiri sprte DF strani, bodo ostali subjekti ostali v opoziciji. Od ponavljanja volitev je bolj realno pričakovati oblikovanje neprincipielne, foteljaške oblasti.

Dejstvo, da imajo prosrbske stranke kljub padcu podpore ali povečanju števila apstinentov večinsko podporo državljanov Budve, vendarle kaže, da v Budvi ni bistvenih odstopanj glede na leto 2022, ko je enotni DF imel absolutno večino.

Refleksije na državno oblast

Ni dvoma, da bo fiasko Spajićevega PES-a povzročil krepitev izsiljevalnega potenciala Andrije Mandića in Milana Kneževića do aktualnega premierja. Po drugi strani bi Spajić sporočilo iz Budve moral jemati zelo resno, če je njegov cilj obstoj PES-a na političnem prizorišču, še posebej zaradi dejstva, da nam kmalu, zelo verjetno, predstojijo tudi izredne volitve v Podgorici. V trenutku, ko prosrbske stranke zahtevajo, da se glas za resolucijo o Srebrenici čim prej kompenzira z resolucijo o Jasenovcu, Črni gori pa grozi hrvaška blokada IBAR-a, bi se Spajić moral zamisliti. Nadaljevanje neprincipielnega dnevno-političnega trgovanja in popuščanja Mandiću in Kneževiću, ali vrnitev na zahodno smer. Ponižnost Beogradu ali zgodovinski korak k Bruslju. Zahodni ali velikosrbski objem, izbira je na Spajiću. Trenutek odločitve je, čas pa teče.