Ameriško-britansko zavajanje Bosne: Smo država ali protektorat!?

Piše: Rasim Belko

Začetek junija, pod reflektorji mednarodne skupnosti in na obrobju resničnega življenja te države, bo potekalo še eno zasedanje Upravnega odbora Sveta za implementacijo miru. Za tiste, ki tega ne vedo, je to tista skupina diplomatov, ki že tri desetletja upravlja Bosno in Hercegovino kot kolonialni eksperiment. In glej čuda — niti po 30 letih “pomoči”, reform, deklaracij in famoznih „korakov naprej“ ta država ne ve, kam gre, niti ji ni dovoljeno, da se sama odloči.

Tokrat so se odločili, spet, da popravijo tisto, kar so sami pokvarili. Na tapeti je, kot pravijo, nujnost oblikovanja nove koalicije na državni ravni in premagovanje „destruktivne politike SNSD-ja“. Jasno je, da Milorad Dodik trenutnemu kolonialnemu lastniku ne ustreza več, zato je čas za rekonstrukcijo pešcev. Načrt? Vlast v državi naj prevzameta dve Trojici — sarajevska (SDP, Naša stranka, Narod in pravda) in banjaluška (PDP, SDS, Za pravdo in red), ter dva HDZ-ja (tisti Draganov in tisti Čovićev iz sence, HDZ 1990).

Kdo to sili? Britanci, seveda. Večni mojstri, da kolonialne interese zavijejo v ovoj demokracije. Oni bi radi kupili stabilnost, vendar ne za državljane te države — ampak za lastne interese, da lahko mirno trgujejo in gasijo požare, ki so jih sami povzročili. Vse, seveda, pod pravljičnim imenom “pomoč Bosni in Hercegovini”. V resnici pa — ohranjanje države v statusu zamrznjenega konflikta, trajno nesposobne, da sama odloča o sebi.

Ker, postavimo si resno vprašanje: če lahko oblast v tej državi obstane le, ko to potrdijo veleposlaniki, če mora vsak pomembnejši zakon podpisati visoki predstavnik, ki ni izvoljen na volitvah, čemu potem volitve? Čemu parlamenti, vlade, predsedstva? Zakaj zapravljamo milijone mark za organizacijo volitev, ki jih na koncu ovirajo veleposlaništva, popravljajo OHR-jevi dekretanti in implementirajo komisarji z 20 tisoč evri plače? Bolje, da ukinemo vse in na vhod v državo napišemo: “Bosna in Hercegovina — Protektorat v trajni oskrbi.”
V BiH je demokracija spremenjena v ponarejeno gledališče.

Mi kot da volimo, kot da izbiramo, kot da odločamo… nato pa veleposlaniki na Marin Dvoru, v svojih pisarnah z debelimi zavesami in angleškim čajem, odločijo, ali bo oblast oblikovana in kdo bo sedel v Svetu ministrov. Najbolj bizarno pri vsem je, da so v to novo konstrukcijo oblasti vključeni tisti, ki so na volitvah doživeli politički poraz, ali pa jih je volivci jasno postavili v opozicijo. Vendar ni pomembno, kaj želi ljudstvo. Pomembno je, o čem so se dogovorila veleposlaništva.

To ni nič novega. Zgodovina nas uči, da so kolonialne sile vedno na obrobjih Evrope in sveta vladale preko podobnih lokalnih klientel. V Indiji so britanski podkralji v svojih palačah izbirali hindujske in muslimanske voditelje po principu “divide et impera”. V Afriki so namestili lokalne poglavarje, ki so delali za interes Londona. Danes to isto počnejo v BiH. Le da danes veleposlaniki ne nosijo uniform, ampak Armanijeva oblačila. Nič več guvernerjev, imamo pa visokega predstavnika. Nič več podkraljev, imamo pa veleposlanika Velike Britanije, ki odloča, kakšna bo politična karta te države.

In državljani? Njih nihče nič ne vpraša. Njihova volja se skrči na dve povedi predvolilnega marketinga. In takoj ko se konča volilna noč, njihova vloga preneha. Od tega trenutka se oblast preseli v veleposlaništva, odločitve pa sprejemajo diplomati, ki niso izvoljeni, niso odgovorni državljanom te države in ki za posledice svojih odločitev nikomur ne odgovarjajo.

Paradoks je, da bo ta “nova” oblast, če jo bodo oblikovali, kot načrtujejo, še bolj nestabilna, še bolj skorumpirana, še bolj neusmiljena. Kajti ko vam veleposlaniki sestavljajo vlado, ne izbirajo po sposobnosti, ampak po podobnosti. Izbirajo tiste, ki bodo kimajo. Tiste, ki bodo glasovali, kot jim je naročeno. Tiste, ki bodo prodali nacionalni interes, tiste, ki bodo storili vse, samo da bi sedli v fotelj.

In zato danes ni resničnega napredka. Niti ga ne bo, dokler bo Bosna in Hercegovina ameriško-britanski eksperiment, dokler se oblast oblikuje v veleposlaništvih, ne pa na volitvah. Kajti dokler ne obstaja avtentična, notranja politična volja, da se ustvari država za njene državljane, bomo ostali kolonialni pašaluk, v katerem veleposlaniki imenujejo ministre, ljudstvo pa samo plača ceno.

Zato, naj nam nekdo končno pove: ali smo država ali protektorat? Če smo protektorat — povejte nam. Da vemo, da ne poslušamo pravljic o “evroatlantskih integracijah” in “perspektivni prihodnosti”. Če smo država — pustite nas, da sami naredimo napake, da se naučimo, da izbiramo in zamenjujemo. Če je vse to kolonialna prevara, potem naj se rušijo zgradbe institucij BiH, naj se podre Parlament, naj se naredi velik šotor na Marin Dvoru, pa naj veleposlaniki tam, v UN taboru, sedijo in podpisujejo vse, kar jim pade na pamet.

Kajti tako, kot stvari stojijo, BiH ni država. Je žalostna kolonialna karikatura. In dokler ne bomo imeli poguma, da to priznamo in se upremo, bomo ostali talci veleposlaniških eksperimentov in zavajanja, zavitih v pisane laži.

Čas je, da se tej prevari naredi konec. Da se razkrinka ta igra kolonialnega gospodarja in domačih poslušnikov.