Če je fašist Dodik partner ameriške administracije, ali smo potem mi, ki smo užaljeni, žrtve ‘najpomembnejšega’ zunanjega prijatelja

Piše: Rasim Belko

- To mesto ne sme dovoliti nadaljnje islamizacije. Pustite zgodbe, da smo vsi isti – nismo iste vere, nismo isti. Moramo braniti svojo identiteto, svoj način življenja in to mesto. Nihče ne laže bolj in bolj kot Turki. Moramo se upreti velikemu muslimanskemu nacionalizmu, ki se je spremenil v to, kar se imenuje politični islam – je dejal Dodik ob aplavzu s tribun.

Tako se je sinoči v Vzhodnem Sarajevu s fašističnim laježem o sokrajanih muslimanih izrekel Milorad Dodik, nekdanji predsednik RS, danes vodja SNSD. In popolnoma nepomembno je, ali gre za Dodikovo blefiranje na karto fašizma ali resnično misli vse, kar je izrekel o bosanskih muslimanih.

Pomembno je dejstvo, da sporočilo, ki ga je poslal, medetnične in medverske napetosti dviga na maksimum, saj je malo katerega bosanskega muslimana, Bošnjaka, Bosanca, sinoči po Dodikovem izbruhu fašizma mirno zaspalo v entiteti RS. Še posebej, ker so problemi in napadi na nesrbsko prebivalstvo v RS redna praksa brez ustreznega sodnega epiloga in kazni.

A, gledano skozi prizmo dogajanj v zadnjih mesecih na politični sceni v Bosni in Hercegovini, se postavlja vprašanje, ali so besede, ki smo jih sinoči slišali od Milorada Dodika, pravzaprav sporočilo bosanskim muslimanom novega ameriškega partnerja.

Kajti, prav administracija v Washingtonu je Dodiku odstranila sodno hipoteko rušitelja ustavnega reda v BiH, z oprostitvijo sankcij ga je nagradila za razveljavitev protiustavnih zakonov, ki jih je že prej razveljavilo Ustavno sodišče BiH, in še eksplicitno dvakrat navedla, da je to odprlo možnost sodelovanja entitete RS in ZDA.

Nič ni naključno, le nekomu političnim škratom v Sarajevu, ki se imenujejo voditelji, je treba to razložiti.

Kajti, Dodik sinoči ni nastopal le s pozicije vodje SNSD, na kateri je prav tako ostal po zaslugi ameriškega vpliva, sinoči nam je govoril zaželeni ameriški partner, čigar umik razveljavljenih zakonov je bil označen kot poteza za deeskalacijo razmer v Bosni in Hercegovini.

Seštevši, ali si smemo mi v Bosni in Hercegovini, še posebej mi muslimani, verjeti, da je sinočnje fašistično bluzenje ameriškega partnerja Milorada Dodika pravzaprav nov ameriški pristop k deeskalaciji razmer v Bosni in Hercegovini!

Oprostite, drugovi v Washingtonu, ampak ne smemo in ne bomo!

Druga zgodba je, da se samozvani voditelji, pravzaprav politični klimavci, tresejo pred vršilcem dolžnosti veleposlanika ZDA ali kakšno delegacijo nižjerazrednih washingtonskih birokratov.

Takšni voditelji morda tudi lahko verjamejo, da so Združene države Amerike najpomembnejši zunanjepolitični partner in prijatelj Bosne in Hercegovine. Kajti, biti najpomembnejši partner Bosni in Hercegovini in Miloradu Dodiku je absurdno in nemogoče. To se v celoti izključuje.

In če smo videli, da je Dodik res postal novi ameriški partner, potem bi se morali vprašati, ali nas samozvani sarajevski voditelji vodijo v propad in izginotje s tem, ko silijo dolgo ponavljano mantro o ZDA kot najpomembnejšem zunanjepolitičnem partnerju in zavezniku.

Kajti, molk veleposlaništva ZDA v Sarajevu glede Dodikovih hudih žalitev bosanskim muslimanom in destabilizacije, morda pove več kot kakršna koli reakcija. Resnica je, da so nam ZDA bile najpomembnejši zavezniki nekoč, a to je že zdavnaj minil čas Boba Dola in Josepha Bidna.

Danes so novi časi, sovražniki postajajo prijatelji, le mi živimo v rožnati realnosti, ki nam jo vsiljujejo samozvani voditelji, ki nikoli niso imeli resnega kompasa in strateškega pristopa, ampak so nas naučili zavajati z zgodbo, kako nas varuje Washington.

Če je Dodik partner Washingtona, a od pravoslavcev zahteva, da se branijo pred domnevno islamizacijo, ali smo potem mi žrtve našega “najpomembnejšega” zunanjepolitičnega partnerja.

Rekel bi, da je čas, da se zbudimo, a sem že prevečkrat to ponovil, mi pa še vedno zaspani v prepričanju, da nas bo nekdo branil. A okoli nas so spomeniki beline kot najboljši pričevalci resnice o tem, kdo nas je branil in obranil. In kot kažipot, kdo nas edino lahko brani.

Kajti, partner mojega sovražnika je moj sovražnik, ne glede na to, kaj govorijo klimavci v Sarajevu!