Akademik Nedim Suljić podprl Slavena Kovačevića: Njegova izbira je neposreden odgovor na politike, ki razgrajujejo institucije BiH

Piše: Nedim Suljić, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti

Splošne volitve v Bosni in Hercegovini oktobra 2026 bodo ene najpomembnejših po letu 1995. Država Bosna in Hercegovina se že leta nahaja v večji ali manjši politični krizi, brez reševanja politične krize v naši državi pa ni tujih naložb niti gospodarskega preboja, kar oktobrske volitve letos naredijo za ključni rok za razplet.

Izbira Slavena Kovačevića za člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda na splošnih volitvah 2026 ni le personalna odločitev, temveč strateški potez za ohranitev enotne države BiH. Za stabilnost in obstoj države Bosne in Hercegovine so splošne volitve oktobra in sestava Predsedstva države ničelna točka obrambe. Odločilnega pomena je zagotoviti sestavo Predsedstva BiH, ki bo delovala v interesu države, torej najmanj dva člana Predsedstva, ki sta na liniji obrambe suverenosti, s čimer se onemogočijo blokade v zunanji politiki. Izbira Slavena Kovačevića je potrditev, da suverenost BiH pripada njenim državljanom, ne izključno etničnim skupinam.

Slaven Kovačević v Predsedstvu BiH ni usmerjen proti komurkoli, temveč je za ustavni red in BiH kot državo, v kateri imajo vsi njeni državljani enake pravice, ne glede na versko ali politično pripadnost. Le s Slavenom Kovačevićem in trdnim razmerjem 2:1 v Predsedstvu bo Bosna in Hercegovina imela vladavino prava in ohranila svojo suverenost. To je edina domoljubna pot in obstoj države v turbulentnih sedanjih in prihodnjih časih na svetu in pri prerazporejanju novega svetovnega reda, ki se je že močno začel.

Predsedstvo BiH ima po Ustavi izključno pristojnost za vodenje zunanje politike. S Slavenom Kovačevićem v Predsedstvu BiH se ustvarja trden, nepopustljiv blok, ki državo vidi kot državljansko in suvereno. To zagotavlja, da bosta dve tretjini vodje države vedno govorili isti jezik v Bruslju, New Yorku in Washingtonu. To pomeni, da bosta dve tretjini veleposlanikov BiH na svetu zastopali interese države BiH, ne interesov sosed – Hrvaške in Srbije. Razmerje 2:1 s Slavenom Kovačevićem v Predsedstvu BiH po oktobrskih volitvah je varovalka, ki državo rešuje iz obrambe in jo postavlja na trdne noge v globalni diplomaciji. Pomen izbire Slavena Kovačevića se najbolj jasno kaže v vzpostavitvi stabilne večine v Predsedstvu BiH, ki nepopustljivo ščiti državo.

Izbira Slavena Kovačevića za člana Predsedstva BiH na volitvah oktobra 2026 predstavlja neposreden odgovor na politike, ki si prizadevajo za razgradnjo državnih institucij. Slaven Kovačević pooseblja boj proti konceptu neustavnega izraza "legitimno predstavljanje", ki je desetletja služil kot orodje za blokade države.

Teza, da je "izbira Hrvatov s strani drugih narodov vir krize", je narativ, ki ga HDZ na čelu z Draganom Čovićem vsiljuje leta. Težava ni v "izbiri Hrvatov", temveč v zavračanju HDZ, da sprejme Bosno in Hercegovino kot demokratično državo enakopravnih državljanov. Teza, da "en narod drugemu izbira predstavnike", je ustavno-pravni ponaredek, ki služi ohranjanju etničnih fevdov. Ustava BiH pravi, da se izvoli "član Predsedstva iz vrst hrvaškega naroda", ne "predstavnik hrvaškega naroda". Teza o "legitimnem predstavljanju" ni ustavna kategorija, temveč politični konstrukt, zasnovan za zagotovitev pravice veta HDZ na vse procese v državi.

Seveda tudi spin, ki je ponovno aktualen zadnjih nekaj mesecev (od kandidature Slavena Kovačevića za člana Predsedstva BiH), da "Hrvati ne izbirajo svojega člana“, predstavlja popolnoma drugačno resničnost, in sicer, da HDZ pod "Hrvati" razume izključno volivce HDZ. Zanje Hrvat, ki ne glasuje za njihovo listo, ni "legitimen". S tem se odvzeta pravica državljanom hrvaške narodnosti, da mislijo drugače od HDZ in Dragana Čovića.

Slaven Kovačević svoje politike ne gradi na dogovorih etno-voditeljev, s čimer se neposredno upira konceptu neustavnega izraza "legitimno predstavljanje", ki ga zagovarjata HDZ in njuni partnerji. Izbiro Slavena Kovačevića v Predsedstvo BiH vidim kot ključni stabilizacijski dejavnik, ki neposredno naslavlja največjo postdejtonsko grožnjo miru – poskus etnoteritorialne fragmentacije Federacije BiH. Zagovarjanje "tretjega entiteta" ali etnoteritorialne federalizacije ni le politična zahteva, temveč radikalno prerazporejanje, ki bi nujno vodilo k destabilizaciji.

Prisotnost Slavena Kovačevića v Predsedstvu BiH zagotavlja, da vodja države nikoli ne bo dal soglasja na zakone ali sporazume, ki bi pomenili etnično risanje novih notranjih meja. Mir je najbolj stabilen, ko se vsak državljan naše države počuti varno in enakopravno na celotnem njenem prostoru. Vizija Kovačevića o enakih pravicah za vse odpravlja občutek ogroženosti, ki ga etno-nacionalisti uporabljajo kot izgovor za iskanje posebnih entitet.

Brez Slavena Kovačevića Predsedstvo BiH ostaja poligon za izsiljevanja HDZ, kjer se mir pogosto kupuje z ustanki, ki slabi državo. S Slavenom Kovačevićem se mir brani z institucionalno trdnostjo.

Izbira Slavena Kovačevića ni stvar imena, temveč odločitve: Ali bomo državo državljanov ali državo plemenskih voditeljev? Razmerje 2:1 v Predsedstvu BiH s Slavenom Kovačevićem je edini resnični zid proti tretjemu entitetu in edini garant, da entitet Federacija BiH ostane nedeljena. Izbira Slavena Kovačevića je strateški imperativ, saj ne brani le entiteta Federacija BiH pred delitvijo, temveč neposredno brani državni suverenitet na vsakem delu BiH, s čimer postane vsak poskus secesije iz entitete RS pravno in politično nevzdržen. Slaven Kovačević v Predsedstvu BiH pomeni, da se mir in suverenost države ne branita več z molitvami in ustanki, temveč z neprebojnim ustavnimi mehanizmi.