Ahmetović zahteval, naj NATO pošlje več vojakov na Kosovo

(Patria) - Kje je na našem kontinentu po letu 1945. spet prišlo do spopadov? Na Zahodnem Balkanu, začenši s sporom glede Kosova. Razpad Jugoslavije se je začel leta 1991 z naraščajočim nacionalizmom v Beogradu glede vprašanja, komu pripada Kosovo. Šlo je za to, ali je Kosovo avtonomno ali naj ostane del takratne Jugoslavije. Kosovo je leta 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije in od takrat ga je več kot sto držav priznalo v ZN, vendar spopad še vedno obstaja. To kažejo napetosti in grožnje z oboroženim spopadom s strani vlade Srbije pred nekaj tedni“, ocenjuje v intervjuju za Berliner Zeitung Adis Ahmetović (SPD).

Nato navaja, da se „kljub temu o tem spopadu v Nemčiji redko vodi široka politična razprava. Podobno je tudi z etnonacionalističnimi dogajanji v Bosni in Hercegovini ter Črni gori“, pravi Ahmetović ob oceni, da je to „usodno“.

Politik SPD pravi tudi, da so nedavni dogodki na Kosovu še enkrat razkrili neodločnost Evropske unije.

„Spet so morale ZDA posredovati, da bi umirile razmere.“ Zato meni, da „EU nujno mora postati bolj neodvisna na področju varnostne politike, vključno z Zahodnim Balkanom“ in dodaja, da mu je všeč, da je „kancler napovedal prelomnico v zunanji in varnostni politiki“.

„Za našo varnost je pomembno, ali v ZDA vlada Trump ali Biden. Trump se je igral z idejo o izstopu iz Nata, težave na Zahodnem Balkanu pa je hotel rešiti z dovoljevanjem premikanja meja in posvetovanjem z Rusijo. Biden ima drugačen odnos. On je svetilnik upanja za tamkajšnje ljudi, ki podpirajo EU in demokracijo ter ne nagibajo k Moskvi in avtokraciji“, pravi Ahmetović.

Novinar Berliner Zeitunga ugotavlja, da so problemi med Srbijo in Kosovom navidezno trivialni in omenja registrske tablice, ter sprašuje Ahmetovića, zakaj je vseeno zaskrbljen. „Barikade so postavljali na severu Kosova tudi v devetdesetih letih, tik pred izbruhom jugoslovanskih vojn. Srbija je nedavno postavila svojo vojsko v pripravljenost in zahtevala od mednarodne skupnosti, naj sama poskrbi za mir. Tako da je skoraj prišlo do vstopa vojske v drugo državo“, pravi nemški politik.

Dodaja še, da je, gledano od zunaj in glede na potencial začetnih spopadov, med Srbijo in Kosovom podobna situacija kot med Ukrajino in Rusijo, čeprav v drugačnih razsežnostih. „Verjamem, da bi bile razmere na Zahodnem Balkanu še nevarnejše, če bi vojna v Ukrajini potekala drugače. Toda dejstvo, da je Zahod zdaj poenoten in da se Ukrajina močno upira Rusiji, pusti vtis na nacionalistične sile, torej tudi na vlado Srbije. Srbski politiki so nedavno oblikovali cilj vzpostavitve tako imenovane Velike Srbije. To lahko uspe le, če se med drugim anektira Kosovo. Ta etnonacionalistični kurz spominja na Kremelj in ima podporo Putina.“

„Čim bolj EU podpira Kosovo v njegovi demokratizaciji, tem močnejši so poskusi Srbije, da to prepreči – politično, po potrebi pa tudi vojaško. Prejšnji poskusi EU, da najde srednjo pot, niso privedli do želenega rezultata. Zato moramo dosledno zastopati enoten odnos EU, priznati Kosovo kot celoto in ustaviti vsak poskus premikanja meje. To služi stabilnemu miru obeh držav“, meni Ahmetović.

Na vprašanje, kaj naj bi EU storila, politik SPD odgovarja: „Čas teče. Ne smemo dovoliti ponovne eskalacije. Ne sme biti vojaške prevlade Srbije nad Kforjem, ki s svojimi 3.500 vojaki trenutno ni dovolj močan – leta 1999 jih je bilo skoraj 50.000. Spet potrebujemo več vojakov, tudi iz Nemčije.“

„Moskva aktivno podpira srbsko vlado“
Odgovarjajoč na vprašanje, ali je to stališče celotne vladajoče nemške koalicije, Ahmetović pravi, da bo to pokazal čas.

„Poslanska skupina SPD je vprašanje Kosova uvrstila na dnevni red Odbora za zunanje zadeve Bundestaga. Med drugim bo treba razjasniti, ali so vmes informacije o tem, da je Rusija v regijo poslala Wagnerjeve skupine, da bi jo dodatno destabilizirale. Moskva aktivno podpira vlado Srbije in želi tudi od tam povzročati razdor v Evropi“, ocenjuje Ahmetović.

Na koncu intervjuja novinar nemškega časopisa ugotavlja, da se „Zahod v preteklih nekaj desetletjih ni ravno proslavil pri promoviranju demokracije v konfliktnih regijah in sprašuje: Ali ni čas, da se to malo zmanjša?”

„To je legitimno vprašanje“, odgovarja Ahmetović. “Toda kaj bi se zgodilo, če bi se Zahod na Zahodnem Balkanu držal ob strani? Predvidevam, da bi konec decembra 2022 srbski vojaki zelo hitro vstopili na Kosovo, če ne bi bilo Kforja. Podobno je z Ukrajino. Če je Zahod ne bi podprl finančno in z orožjem, bi Putin zagotovo uresničil svoje cilje”, zaključuje Adis Ahmetović iz nemškega SPD.